2009
Kemramļo̧k Meram eo kōn Kōjatdikdik
April 2009


Kemramļo̧k Meram eo kōn Kōjatdikdik

Kōn taujin in Rōkkwojarjar ro ilo Brazil, Jāān in Jipan̄ Kowōnmaanļo̧k Jelāļo̧kijen ej juōn jeramman in ukwote-jekjek in mour.

Ke Dilson Maciel de Castro Jr. ekar luuji jerbal eo an ilo São Paulo, e im kōrā eo ippen kar emmakit n̄an Recife, juōn jikin bo elap ilo tueōn̄ in Brazil, bwe ren jokwe ippan jin̄en im jeman. Men̄e kabeel eo an ilo jerbal in welej, jerbal eo deeo emaron̄ in loe ilo Recife kar bwijen kain jerbal ko ijin im ijōn.

“Men ko rōkar eppen n̄an kōm ilo iien eo,” Dilson ej kememeje. Aer ju ekar ettor jen nana n̄an nana ļo̧k ke rein ruo rōkar luuji aōlep men ko mweieer ilo ibwijleplep eo.

Ilo an roj jabdewot, Dilson, eo ekar jerbal in mijen ilo Brazil São Paulo Mijen, kar iione Elder Gutenberg Amorim, juōn Eriea Jiljilimjuōnoul im ribok eddoon institute eo an rilejen, n̄an kōnono kake jerbal im waween ko n̄an jelāļo̧kijen. Ke Dilson ekar kōnono kake ta ko ekōnaan, ekar bōk juōn en̄jaake eo eidin kake jebot bwe eaikuj in katak kake medijen. Kommolool Anij kōn Jāān in Kōnwōnmaamļo̧k Jelāļo̧kijen, ilo 2003 Dilson ekar ukwote idin̄ in en̄jaake in n̄an juōn jerbal ālkin 18-allōn̄ in katak nōōj.

“Kōn Jāān in, enaaj kar pen n̄an n̄a n̄an katak iialan in katak in ikar aikuji,” Dilson ej ba, eo ej jerbal ilo juōn aujbitel an kien ilo Recife. Ejja āinwōt, lieo ippen, Alexsandra, epan kar maron̄ in bok juōn jāān eo naaj bar korole n̄an kōllā wōnen jelāļo̧kjen eo ekar aikuji āinwōt juōn rūkaki in jikuul.

“Jiljino iiō ko remootļo̧k ekar ejjeļo̧k am jerbal, Dilson ej ba. “PEF (mani jipan̄) eo ekar menin jipan̄ eo kōm̧ kar aikuji n̄an toprak. Ekar ukōt mour ko am.”

Juōn Uwaak jān Irooj

Ilo an ro uwaan Kabun̄ eo ilo Brazil kemeleleiki Jeen in Jipan̄ Kowonmaanļo̧k Jelāļo̧kijen rejjab maron̄ ak kōjerbale naan ekkajoor kein: miraculoso, inspirado, maravilhoso. Ej wūn eo jāān in ej elolo in ta eo Būreejtōn Gordon B. Hinckley (1910–2008) ekar kōjepaan bwe en kar: “Enaaj kar erom juōn jeramman n̄an aōlep ro aer mour enaaj iun̄ure jodikdik ro, n̄an ilju im jeklaj eo an baam̧le ko aer, n̄an Kabun̄ eo bwe renaaj jeramman kōn ritol ro aer ijoko rej bed ie,” im enaaj boklōn̄tak”taujin ko nabojtak jen kabweerer ko ilo jerata kōn lolātāāt im lijekļo̧k.1

Ke Būrejtōn Hinckley ekar kean̄ kake būrokraam in, ri tōl ro an Kabun̄ āinwōt Paulo R. Grahl, ritol eo an seminary ko im institute ilo Brazil, rōkar kopāp kōn aer lōmnak kake jelāļo̧kijen im jerbal n̄an Rukkwojarjar ro ilo raan Kein—elaptata jodikdik mijenede ro.

“Ak ekar ejjeļo̧k uwaak ippām mae iien Irooj ekar kwaļo̧k n̄an Būreejtōn Hincklay bwe jaikuj in ejaake jeen in emman,” Būratōr Grahl eba. “Mokta, elōn̄ iaan jodikdik ro am naaj kar rooltok jen mijen ko aer im jab maron̄ jibadek jelāļo̧ijen im jerbal. Kio rejelā bwe n̄e rej rool, jeen in ej ijōn elan̄e rej aikuji. Ej juōn jeramman elap n̄an jodikdik ro. Ej letok kōjatdikdik.”

Enan̄in wōr 10,000 Rūkkwojarjar ro ilo raan kein-Āliktata ilo Brazil rej kio ekkejak ilo PEF jipan̄ ko n̄an kolapļo̧k jelāļo̧kijen im, in naaj, jerbal ko aer renaaj emmanļo̧k. Brazil ekajoor boktokloje eo an, im iien emman eobrak kōn jelāļo̧kijen—elaptata n̄e jelāļo̧kijen ej koba ippen kijeen jodikdik ej ejaak ilo melaaj in mijen.

Kōjem ko Rebellok

Elder Pedro Penha, Eria eo an Jiljilimjuōnn̄oul im rilalle eo an Recife North Institute eo an Religion, ej ba mijen̄ede ro rej roltok ewōr men ro remman im ro rej leļo̧k jerbal raikuji. “Kejam ko rej mōkaj in belļo̧k n̄an iien emman n̄an jerbal kōnke iminene ko aer, iminene in ekkatak, baōtokier, im erreo in tōl,” ej ba. “Emōkaj aer wōnmaanļo̧k, im aer tōl ekan̄ōltok armej n̄an Kabun̄ eo.

Ālkin an kamōj an jerbal ilo Brazil São Paulo Noot Mijen eo ilo 2002, Ricardo Aurelio d Silva Fius ekar kōjerbale juōn PEF loon n̄an bōk juōn emen iio tikri in bejnej admenijtirejen.

“Jeen in ekar jipan̄ n̄an eddōkļo̧k, kōpooje n̄anm jerbal im mare, im jerbal emmanļok ilo Kabun̄. Āinwōt elōn̄ PEF ribōk jipan̄ ro, ekar belļo̧k jerbal imaanin mokta jen an kamōj tikri eo an. “Jeen in ekar juōn jeramman ilo mour eo aō. Ij kammolool bwe ij kōm̧m̧anne kōllā eo eo allōn̄ otemjej kōn loon eo aō āinwōt bwe ro jet ren maron̄ kōjerbale main in bōrāinwōt.”

Ilo mijen in Ricardo ekar katak n̄an kōnono n̄an armej, nūknūk in katak, im pokake—jerbal emman me ekar komman bwe en juōn rijikuul im rijerbal emman.

“Elōn̄ ro aō biropājer rōkar ba ekar wōr juōn wāween eoktak kake eō me rejjab maron̄ in kemeleleik,” Ricardo ej ba, wo ej jerbal ilo juōn kompani ilo Port Suape, turōk in Recife, rijeje rekoot in rioj delon̄. “Ikar jiron̄ er ej kōn katak ko an kabun̄ eo aō.” Uwaan eo ekar kōbelļo̧k iien emman ko n̄an Ricardo n̄an kōnono ippen būropejer ro im ro jet kōn Kabun̄ eo.

Mauricio A. Araújo, juōn iaar ro moktata ri Brazil mijen̄ede ro rōkar rool kar jeramman jen PEF, kobaik, “Kōn eddokļo̧k in jerbal, ewōr ļo̧k iien emman ko n̄an kōketak armej jen aō waan jonok. Jet iien armej ren ba n̄an n̄a, ‘Leiō, kooktak. Kwoj mool n̄an kōrā eo riim̧. Kwoj mour ekkar n̄an katak ko kwoj konono kaki.’ Jen bōk jeramman in kōn PEF im kōm̧m̧ane ijo kwonaad, jej bōk jeramman ko im jej kōjeramman ro jet.”

Mauricio, eo ekar jerbal ilo Brazil Rio de Jan̄eiro Mijen ilo jemļo̧kin ļo̧k 1990 ko, ekar bok juōn kiteltel in kemaanļo̧k jān an kar kamoje juōn mani in jipan̄ jen PEF-kar kōllaik būrokraam in lale kajtōmer jān wiakake ko n̄an ritel an doulul n̄an manijja in ritel ro an boot eo an juōn rikatakin kōn menija an kompani ilo São Paulo.

“Jāān in Kowōnmaanļo̧k Jelāļo̧kijen ej imōke jen Anij,” ej ba. “Jāān in ekar ki eo ikar aikuji n̄an kamoj aō katak im wōnmaanļo̧k ilo aō jerbal.”

Juōn Kakkoņkoņ Emman

Men̄e Gabriel Salomāo Neto ekar jab juōn Rūkkwojarjar ilo raan-kein Āliktata, ej en̄jaake ān Jāān in Kowōnmaanļok Jelāļo̧kijen ejja āinwōt juōn. “Ej juōn men elap kabun̄ eo ej kommane,” ej ba, kōnono kōn elōn̄ rijerbal ro ilo Brazil.

Mr. Neto, juōn menija im jimettan an kōn juōn kompani in mejin in wiakake ikebon ko ilo São Paulo, lōn̄ wūn ko n̄an mōņōņō. E ekar ketak an kōn kabeel ko kōn juōn uwaan Kabun̄ Silvia O. H. Parra, eo ekar bōk an tikri ilo beejnej etmenijtirejen kōn jipan̄ jān juōn loon jen PEF, me ekar kōjerbale e āinwōt an jekretere eutiej.

“Kōmmij io̧kwe jerbal ko ej kōmmani. Ej juōn rijerbal enūknūk im wōr tokjān. Kōmmij tōmak ilo e, im kōmmij leke e, Mr. Neto ej ba. “Kakoņkoņ eo kabun̄ eo ami ilo e ekar jejjet kitien—n̄an kom, n̄an e, im n̄an kōm.”

Kammolool kōn Jāān in Kōwōnmaanļo̧k Jelāļōkijen im kōn an uwaan ilo Kabun̄ eo, Silvia ej katakin kilaj in kajjin Pālle ilo waat eo an ilo São Paulo n̄an jimor ro uwaan im jab ro uwaan. “Ilo aō bōk,” ej ba, “Ij barāinwōt kōnaan leļo̧k.”

Āinwōt toojļo̧k eo an Silvia kwaļo̧k, likaō ro rejjab er wōt eo rej bōk iien in emman n̄an kōjerbal jāān in ilo Brazil. Ilo jerbal in bōktok loje, elōn̄ Rūkkwojarjar ro ilo raan kein Āliktata in kōrāin Brazil raikuj in kappok jerbal.

“Enan̄in aōleppen kōrā ro ilo Brazil rej jerbal ejjab kōnke rōkōnaan juōn kaar kāl ak nuknuk ko elap wōnāāer ak jān wōt bwe menin aikuj ko,” eba Lorival V iana de Aguirra, menija eo an rijerbal an Kabun̄ eo ilo jenter eo ilo Curitiba, ilo turōk in Brazil. “Rōkōnaan bwe baamle ko aer ren enno kijier im ajri ro n̄ejjier en wōr aer nuknuk im jelāļo̧kijen emman.

Elaplok Mōnōnō, Kamool ko Rōkajoorļo̧k

Keite de Lima A. Ahmed im Viviana Torres Noguera rōkar kakkōt n̄an wōr ippāer men ko men̄e lōmaro ippāer rōkar lap aer jerbal n̄an baamle ko aer. Jimor, PEF ekar juōn jeramman elap.

Janūknūk in ro uwaan ilo baam̧le eo an Keite kar kwaļo̧k aer jab jelā kake, bōtaap, ke ekar jeje āt n̄an 18 allōn̄ ilo būrokiraam in kejparok jokan̄e. Ak ekar wanlōn̄ ilo an katak ko an im kar leļo̧k n̄an juōn jerbal ilo men eo ekar katak ilo 2007.

“Jāān eo ekar leļo̧k elap ļo̧k jen baj jipan̄ eō ilo bōk kamin̄en̄e im jerbal; ej barāinwōt kar jipan̄ n̄a en̄jaake emman ļo̧k kōn n̄a make im eddōkļo̧k elapļok bablole ilo maroon̄ ko aō,” Eba Keite, juōn iaan kōrā ro moktata kar bōk n̄an kōmman̄e etale kejparok aen̄emman ko, katakin, im kōjerbal eo jen juōn kompani ilo São José dos Pinhais, epaake Curitiba. “Imōke in būrokraam in ekar boktok n̄an baam̧le eo am elapļo̧k mōņōņō im kajoorļo̧k naan in kamool ko,” eba e.

Jinen im jeman Keite im ro jatin, rōkar babloliier kōn jerbal im lōmnak im kōn ekōjkan an PEF kar kōjeramman̄e baamle eo an, n̄an rool im elewetak ilo Kabun̄ eo. “Rōkar kakememej bwe Kabun̄ eo ej kotak armej im jipan̄ er eddokļo̧k ilo elōn̄ wāween ko jab wōt ilo jetōb ak barāinwōt ilo aōlep wāween ko—raōrok me rej komman bwe juōn mour ej lōn̄ majidjid, eba lieo.

Viviana im leo riin, Rafael, rōkar emmakit jān Colombia n̄an Manaus, juōn jenter in jerbal in bejnej ewōr tokjān ilo tu en̄ in Brazil, ilo 2002 ilo n̄an pikote boktok loje ko remman. “Jar, kweļo̧k an koonjel, tel jen būriijtuut rōl ro, im kilaaj in kamin̄en̄e n̄an kappok jerbal rōkar jipan̄ kōm ta eo Jemem Ilan ekar kōnaan jen kōm im n̄an komman jemļo̧k ko rejimwe ilo iiem ej ejjejet, eba Viviana, eo ekar en̄jaake idin n̄an kōjerbale juōn PEF loon n̄an ekatak bejn̄ej in lal ko lalin.

Ilo 2007 Viviana ekar iļo̧k im jerbal in bōk eddo in wiaiktok mweiuk n̄an juōn jubermakit ilo Manaus. Baamle eo an ekar aikuj bar jet mani, ak kōn juōn nin̄nin̄ ilo iial eo an tok, ekar aikuj in kamōje. Jet allōn̄ ālkin ajri eo—kein kaemen—lotak, Viviana ekar bar leļo̧k n̄ane juōn jerba āinwōt bōk eddo n̄an wiaiki im wiakake an juōn kompani. Ak ilo iien in e ekar katak kōnono kajin Podiki, im jen kajin eo an ej kajin ri Jipeen ekar kōm̧m̧an bwe ej wōr toktan ilo komman bejn̄ej ippan ro rej konono kajin Jipeen ippen ro ipelakin.

“Ke raar letok n̄an n̄a jerbal eo, ikar kajjitok, ‘ewor emen nejū. Ijjab maron̄ wujlepeļo̧k n̄an jerbal 8:00 jipon̄ n̄an 6:00 jota,’” Viviana eba. “Boj eo aō ekar jiron̄ eō ewōr an kōjatdikdik ilo kabeel ko aō, eba, ‘iaikuj juōn eo imaron̄ leke. Jerbal imweo imōm.’ Ekar kabwilōn̄ n̄a.”

Kōjerbale Intōrnet im juōn kamputer, Viviana ej jerbal imweo imōn ke ajri ro n̄ejjin rōritto rej iļo̧k n̄an jikuul im nin̄nin̄ eo n̄ejjin ej une mejen. Jet wōt iien ej iļo̧k n̄an opiij eo.

Fafael kilaak e jeramman ko an bammle eo an elapļo̧k jen baj jide. “Jeramman ko kōmmij būki rej itok jen juōn mwilal in jar ko kōn jemļo̧k ko im jen makitkit ko ekōmman bwe en alikkar jān kein jerbal ko Kabun̄ ej litok,” ej ba.

Meram eo kōn Kōjatdikdik

Gilmar Dias da Silva, ribōk eddo in PEF ilo Brazil, ej ba jet Rōkkwojarjar ro ilo raan kein Aliktata ilo Brazil rej iione men ko reju kōn jerbal ālkin wōt aer kamōje jelāļo̧kijen eo aer, ak enan̄in aōleppen ro rej bōk kunaer ilo PEF rej wōnmaanļo̧k ilo jerbal ko aer im kōkomanmanļo̧k mour ko aer. Jeen in ejerbal ijen.”

Tōbrak en, ilo naan ko an Būreejtōn Thomas S. Monson, “ej rome meram in kōjatdikdik eo ilo men̄en ro rōkar en̄jaake ke reļo̧kjak n̄an ejjeļo̧k men en retokōje ak kiiō ewōr aer iien emman n̄an juōn ilju im jeklaj eo eromaakļo̧k.”2

Kakeememej ko

  1. Gordon B. Hinckley, “The Perpetual Education Fund,” Liahona, Julae 2001, 62; Ensign, Mei 2001, 52; “The Need for Greater Kindness,” Liahona im Ensign, Mei 2006, 61.

  2. Thomas S. Monson, “They Marked the Path to Follow,” Liahona, Okt. 2007, 6; Ensign, Oct. 2007, 8.

Pija jen Michael R. Morej

Kakōlle an PEF jen Beth M. Wittkōr

Kōn jipan̄ jān Jāān in Jelāļo̧kijen in, Dilson Maciel de Castro Jr. Ukwote juōn en̄jaake idin̄ an jetōb n̄an juōn jerbal utiej, erom juōn nōōj ilo Recife, Brazil. Ilal: Melan Recife jen jikin eo koloniel ilo Olinda.

Jān lōn̄: Tumaan mōn wia ilo Largo da Ordem, jenter in bwebwenato an Curitiba. Jāān in Jelāļo̧kijen eo ekar kii eo n̄an jelāļo̧ijen im wōnmaanļo̧k in jerbal utiej an Rikardo Aurelo da Silva Fiusa; Mauricio A. Araújo, ijin ej kōmman̄e juōn kweļo̧k an bejn̄ej ippen ro motta Rōkkwojarjar ilo raan kein Āliktata Renato A. Romero (anmii) im João B. Moreira (eolap); im Silvia O. H. Parra, pija ippen Adan Tallmann, rijeje an eria kōn seminary im institute eo an Kabun̄.

Ilōn̄: Keite de Lima A. Ahmed ej kōnono kake kejparok jokane ippen Lorival Viana de Aguirra, menija an jenter eo an kabbok jerbal an Kabun̄ ilo Curitiba. Ilal: Viviana Torres Noguera ej jerba ilo mweo imōn ilo Manaus. Karōktok: Viviana ippān leo paleen, Rafael, im ajri n̄ejjier.