Almova knjiga
Almov sin

1 Sedaj se je zgodilo, da je v prvem letu vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, od tedaj ko je kralj Mozija ^ašel po poti vsega zemeljskega, vojskujoč dobro vojno, pokončno hodeč pred Bogom, ne da bi pustil, da bi kdo vladal namesto njega; vendar je uvedel ^bzakone in ljudstvo jih je priznavalo; zato so bili obvezani živeti po zakonih, ki jih je predpisal.

2 In zgodilo se je, da so v prvem letu Almove vladavine na sodnem stolu predenj privedli nekega ^ačloveka, da bi mu sodil, človeka, ki je bil velik in je bil znan po svoji veliki moči.

3 In hodil je med ljudmi, pridigajoč jim, kar je ^aimenoval Božjo besedo, izvajajoč ^bpritisk na cerkev; razglašajoč ljudem, da bi morali ^cpreživljati vsakega duhovnika in učitelja; in naj ^dne bi delali s svojimi rokami, ampak naj bi jih ljudstvo podpiralo.

4 In ljudem je tudi pričeval, da bo poslednji dan odrešeno vse človeštvo in da se jim ni treba bati niti trepetati, ampak naj dvignejo glavo in se radostijo; kajti Gospod je ustvaril vse ljudi in je vse ljudi tudi odkupil; in na koncu bodo vsi ljudje imeli večno življenje.

5 In zgodilo se je, da je toliko učil o tem, da jih je njegovim besedam veliko verjelo, in sicer tako veliko, da so ga začeli vzdrževati in mu dajati denar.

6 In začel se je povzdigovati v ponosu svojega srca in nositi zelo draga oblačila, da, in glede na svoje pridiganje je celo začel ustanavljati ^acerkev.

7 In zgodilo se je, da je, ko je hodil pridigat tistim, ki so verjeli njegovi besedi, srečal človeka, ki je pripadal Božji cerkvi, da, in sicer enega od njihovih učiteljev; in z njim se je začel ostro prepirati, da bi morda zavedel ljudi v cerkvi; moški pa se mu je zoperstavil, opominjajoč ga z Božjimi ^abesedami.

8 Možu je bilo torej ime ^aGideón; in bil je tisti, ki je bil orodje v Božjih rokah, ko je Limhijevo ljudstvo rešil iz suženjstva.

9 Sedaj, ker se mu je Gideón zoperstavil z Božjimi besedami, se je na Gideóna razsrdil in izvlekel svoj meč ter ga začel udarjati. Ker so torej Gideóna številna leta upognila, se zato ni mogel zoperstaviti njegovim udarcem, zato je bil z mečem ^aubit.

10 In moža, ki ga je ubil, so ljudje iz cerkve prijeli in ga privedli pred Alma, da bi se mu ^asodilo glede na zločine, ki jih je zagrešil.

11 In zgodilo se je, da je stal pred Almom in se zagovarjal zelo smelo.

12 Alma pa mu je rekel: Glej, to je prvič, ko je bilo med to ljudstvo vpeljano ^akvaziduhovništvo. In glej, nisi kriv samo kvaziduhovništva, ampak si si ga prizadeval vsiliti z mečem; in če bi se kvaziduhovništvo temu ljudstvu vsililo, bi se to končalo z njihovim popolnim propadom.

13 In prelil si kri pravičnega človeka, da, človeka, ki je med tem ljudstvom naredil veliko dobrega; in če bi ti prizanesli, bi njegova kri prišla nad nas kot ^amaščevanje.

14 Zato si ^aobsojen na smrt glede na zakon, ki nam ga je dal Mozija, naš zadnji kralj; in to ljudstvo ga je priznalo; zato mora to ljudstvo živeti po zakonu.

15 In zgodilo se je, da so ga prijeli; in ime mu je bilo ^aNehor; in odpeljali so ga na vrh hriba Manti in tam je bil prisiljen, oziroma bolje, med nebom in zemljo je priznal, da je bilo to, kar je poučeval ljudi, v nasprotju z Božjo besedo; in tam je utrpel sramotno ^bsmrt.

16 Vendar to ni napravilo konca širjenju kvaziduhovništva v deželi; kajti bilo jih je veliko, ki so imeli radi puhlosti sveta in so šli, pridigajoč lažne nauke; in to so delali zavoljo ^abogastva in časti.

17 Vendar si zavoljo strahu pred zakonom niso drznili ^alagati, da se ne bi razvedelo, kajti lažnivce so kaznovali; zato so se pretvarjali, da pridigajo glede na svoje verovanje; in zakon torej ni nad nikomer imel moči zavoljo ^bnjegovega verovanja.

18 In zavoljo strahu pred zakonom si niso drznili ^akrasti, kajti takšne so kaznovali, niti si niso drznili ropati niti ubijati, kajti tega, ki je ^bubijal, so kaznovali s ^csmrtjo.

19 Toda zgodilo se je, da je, kdor ni pripadal Božji cerkvi, začel preganjati tiste, ki so Božji cerkvi pripadali in so prevzeli Kristusovo ime.

20 Da, preganjali so jih in jih žalili z vsakovrstnimi besedami in to zaradi njihove ponižnosti; ker niso bili ponosni v svojih lastnih očeh in ker so med seboj razglašali Božjo besedo brez ^adenarja in brez cene.

21 Ljudje v cerkvi so torej imeli strog zakon, naj se nihče, ki pripada cerkvi, ne dvigne in ^apreganja tiste, ki cerkvi niso pripadali, in naj med njimi ne bo preganjanja.

22 Vendar jih je bilo med njimi veliko, ki so postajali ponosni in so se s svojimi nasprotniki začeli vroče prepirati prav do udarcev; da, drug drugega so udarjali s pestmi.

23 To je bilo torej v drugem letu Almove vladavine in je v cerkvi povzročilo veliko stisko; da, za cerkev je bilo to vzrok hude preizkušnje.

24 Kajti veliko jih je postalo trdosrčnih in njihova imena so bila ^aizbrisana, da se jih med Božjim ljudstvom ni več spominjalo. In tudi številni so se ^bumaknili od njih.

25 To je bila torej velika preizkušnja za tiste, ki so bili stanovitni v veri; vendar so stanovitno in neomajno izpolnjevali Božje zapovedi in s ^apotrpežljivostjo so prenašali preganjanje, ki se je zgrnilo nadnje.

26 In ko so duhovniki pustili svoje ^adelo, da bi ljudem razglašali Božjo besedo, so delo pustili tudi ljudje, da bi slišali Božjo besedo. In ko so jim duhovniki prenehali razglašati Božjo besedo, so se vsi spet marljivo vrnili k svojim opravilom; in duhovnik se ni cenil za več od svojih poslušalcev, kajti pridigar ni bil nič boljši od poslušalca, niti ni bil učitelj nič boljši od učenca; in tako so bili vsi enakovredni in vsi so delali, vsak ^bglede na svojo moč.

27 In ^adajali so od svojega imetja, vsak glede na to, kar je imel, ^brevnim in pomoči potrebnim in bolnim in prizadetim; in niso nosili dragih oblačil, vendarle so bili urejeni in lepi.

28 In tako so uvedli cerkvene zadeve; in tako je navkljub vsem preganjanjem med njimi spet napočil nepretrgan mir.

29 In sedaj, zaradi stanovitnosti cerkve so silno ^abogateli, ker so imeli obilje vsega, kar so potrebovali — obilje drobnice in goveda in pitančkov vsake vrste in prav tako obilje žita in zlata in srebra in dragocenosti in obilje ^bsvile in tanko tkanega platna in vsakovrstnega preprostega blaga.

30 In v svojih ^augodnih okoliščinah tako niso odpravili nikogar, ki je bil ^bgol, ali ki je bil lačen, ali ki je bil žejen, ali ki je bil bolan, ali ki ni imel jesti; in srca niso predajali bogastvu; zato so bili velikodušni do vseh, tako starih kot mladih, tako zasužnjenih kot svobodnih, tako moških kot žensk, bodisi zunaj cerkve ali v cerkvi, ne da bi ^cdelali razlike med tistimi, ki so potrebovali pomoč.

31 In tako so uspevali in postali zdaleč premožnejši od tistih, ki niso pripadali njihovi cerkvi.

32 Kajti tisti, ki njihovi cerkvi niso pripadali, so se vdajali čarodejstvom in ^amalikovanju oziroma ^bbrezdelju in ^cčenčam in ^dzavidanjem in zdraham; nosili so draga oblačila; ^epovzdigovali so se v ponosu svojih lastnih oči; povzročali preganjanje, lagali, ropali, se vdajali vlačugarstvu in zagrešili umore in vsakovrstne hudobije; vendar so zakon uveljavili pri vseh tistih, ki so ga prekršili, kolikor je bilo mogoče.

33 In zgodilo se je, da je, ker so tako nad njimi izvajali zakon, vsak pretrpel, glede na to, kar je storil, da so se bolj umirili in si niso drznili zagrešiti nobene hudobije, da se ne bi razvedelo; zato je bilo med Nefijevim ljudstvom do petega leta vladavine sodnikov zelo mirno.