1 In sedaj se je zgodilo na začetku petindvajsetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, potem ko so vzpostavili mir med Lehijevim ljudstvom in Moriantonovimi ljudmi glede njihovih dežel in potem ko so petindvajseto leto začeli v miru;

2 vendar v deželi niso za dolgo ohranili vsesplošnega miru, kajti med ljudstvom se je začel prepir glede vrhovnega sodnika Pahorana; kajti glejte, del ljudstva je želel spremeniti nekaj določenih točk zakona.

3 Toda glejte, Pahoran ni hotel spremeniti niti ni dopustil, da bi se zakon spremenil; zato ni prisluhnil tistim, ki so odposlali svoj glas s prošnjo glede spreminjanja zakona.

4 Zato so se tisti, ki so želeli, naj se zakon spremeni, nanj jezili, in želeli, da on ne bi bil več vrhovni sodnik v deželi; zato je nastal hud spor glede zadeve, ampak ne do prelivanja krvi.

5 In zgodilo se je, da so se tisti, ki so želeli, da bi Pahorana vrgli s sodnega stola, imenovali pristaši kraljevine, kajti želeli so, da bi se zakon spremenil tako, da bi zrušil svobodno vlado in v deželi postavil kralja.

6 In tisti, ki so želeli, da bi Pahoran ostal vrhovni sodnik dežele, so si nadeli ime svobodnjaki; in takšna je bila delitev med njimi, kajti svobodnjaki so zaprisegli oziroma se zavezali, da bodo svoje pravice in privilegije svoje vere branili s svobodno vlado.

7 In zgodilo se je, da je bila ta zadeva glede njihovega prepira razrešena po glasu ljudstva. In zgodilo se je, da je bil glas ljudstva naklonjen svobodnjakom in Pahoran je obdržal sodni stol, kar je povzročilo veliko radost med Pahoranovimi brati in tudi med številnimi svobodoljubi, ki so prav tako utišali pristaše kraljevine, da si niso drznili nasprotovati, ampak so bili primorani braniti stvar svobode.

8 Tisti torej, ki so bili kraljem naklonjeni, so bili tisti iz ^avisokega stanu in prizadevali so si, da bi bili kralji; in podpirali so jih tisti, ki so si prizadevali za moč in oblast nad ljudstvom.

9 Toda glejte, to je bil nevaren čas, da bi bili med Nefijevim ljudstvom takšni prepiri; kajti glejte, Amalikija je srca lamanskega ljudstva spet podžgal zoper nefijsko ljudstvo in z vseh strani dežele je zbiral vojake in jih oboroževal in se z vso marljivostjo pripravljal na vojno; kajti ^azaprisegel je, da bo pil Moronijevo kri.

10 Toda glejte, videli bomo, da je njegova obljuba, ki jo je dal, prenagljena; vendar je sebe in svoje čete pripravil, da se bodo prišli bojevat zoper Nefijce.

11 Njegove čete torej zaradi veliko tisočev, ki so jih pobili Nefijci, niso bile tako velike, kakor so bile doslej, toda navkljub njihovi veliki izgubi je Amalikija zbral presenetljivo veliko vojsko, tako da se ni bal priti v zarahemelsko deželo.

12 Da, celo Amalikija sam je šel na čelu Lamancev. In bilo je v petindvajsetem letu vladavine sodnikov; in bilo je v istem času, ko so začeli razreševati zadeve svojih prepirov glede vrhovnega sodnika Pahorana.

13 In zgodilo se je, da so se možje, ki so se imenovali pristaši kraljevine, ko so slišali, da Lamanci prihajajo nadnje v bitko, v srcu razveselili; in niso hoteli prijeti za orožje, kajti na vrhovnega sodnika in tudi na ^asvobodoljube so bili tako besni, da niso hoteli prijeti za orožje, da bi branili svojo deželo.

14 In zgodilo se je, da je bil Moroni, ko je to videl in ko je tudi videl, da so v meje dežele prihajali Lamanci, silno besen zaradi trmoglavosti tistih ljudi, za katere je tako marljivo delal, da bi jih obvaroval; da, bil je silno besen; dušo mu je navdala jeza zoper njih.

15 In zgodilo se je, da je deželnemu upravitelju poslal prošnjo z glasom ljudstva, ker je želel, naj jo prebere in dà njemu (Moroniju) moč, da tiste odpadnike primora, da branijo svojo deželo ali pa bodo usmrčeni.

16 Kajti njegova prva skrb je bila napraviti konec takšnim prepirom in razprtijam med ljudstvom; kajti glejte, to je bil doslej vzrok vsega njihovega uničenja. In zgodilo se je, da mu je bilo to dano glede na glas ljudstva.

17 In zgodilo se je, da je Moroni ukazal, naj gre njegova vojska nad tiste pristaše kraljevine, da bodo uklonili njihov ponos in njihovo plemstvo in jih zravnali z zemljo ali pa bodo prijeli za orožje in podprli stvar svobode.

18 In zgodilo se je, da so nadnje odkorakale čete; in uklonili so njihov ponos in njihovo plemstvo, tako da so jih, ko so dvignili bojno orožje, da se bodo bojevali z Moronijevimi možmi, posekali in zravnali z zemljo.

19 In zgodilo se je, da je bilo štiri tisoč ^aodpadnikov, ki so jih posekali z mečem; in tiste njihove voditelje, ki v bitki niso bili pobiti, so prijeli in vrgli v ječo, kajti v tem obdobju ni bilo časa za njihovo sojenje.

20 In preostanek tistih odpadnikov se je, raje kot da bi bili z mečem posekani na zemljo, uklonil zastavi svobode in bili so primorani, da so na svojih stolpih in v svojih mestih izobesili ^anapis svobode in prijeli za orožje v bran svoje dežele.

21 In tako je Moroni napravil konec tistim pristašem kraljevine, da se ni vedelo za nikogar, ki bi se nazival pristaš kraljevine; in tako je napravil konec trmoglavosti in ponosu tistih ljudi, ki so trdili, da so plemenite krvi; ampak so jih pokorili, da so postali ponižni kakor njihovi bratje, in so se hrabro bojevali, da bi se osvobodili suženjstva.

22 Glejte, zgodilo se je, da so Lamanci, medtem ko je ^aMoroni tako končal vojne in prepire med svojim lastnim ljudstvom in jih podvrgel miru in omiki in uvajal predpise za priprave na vojno proti Lamancem, glejte, prišli v moronijsko deželo, ki je bila v mejah ob morski obali.

23 In zgodilo se je, da Nefijci v mestu Moroni niso bili zadosti močni; zato jih je Amalikija pregnal in jih veliko pobil. In zgodilo se je, da je Amalikija mesto zavzel, da, zavzel je vse njihove utrdbe.

24 In tisti, ki so zbežali iz mesta Moroni, so prišli v mesto Nefíha; in tudi ljudje iz mesta Lehi so se zbrali in se pripravili in bili pripravljeni, da se bodo spopadli v bitki z Lamanci.

25 Toda zgodilo se je, da Amalikija Lamancem ni dopustil, da bi šli v bitko nad mesto Nefíha, temveč jih je zadržal ob morski obali in pustil može v vsakem mestu, da so ga varovali in branili.

26 In tako je šel in si prisvojil veliko mest, mesto Nefíha in mesto Lehi in mesto Morianton in mesto Omner in mesto Gid in mesto Mulek, ki so bila vsa v vzhodnih mejah ob morski obali.

27 In tako so si Lamanci s svojimi neštetimi vojskami z Amalikijevo prekanjenostjo pridobili toliko mest, ki so bila vsa močno utrjena po zgledu Moronijevih ^autrdb; ki so vsa nudila oporišča za Lamance.

28 In zgodilo se je, da so korakali do meja dežele Izobilje in pred seboj preganjali Nefijce in jih veliko pobili.

29 Toda zgodilo se je, da jih je pričakal Teankum, ki je ^aubil Moriantona, in dohitel njegovo ljudstvo, ki je bežalo.

30 In zgodilo se je, da je dohitel tudi Amalikija, ko je korakal s svojo številno vojsko, da bi zavzel deželo Izobilje in tudi deželo na severu.

31 Toda glejte, doživel je razočaranje, ker so Teankum in njegovi možje odbili njihov napad, kajti bili so veliki bojevniki; kajti vsak Teankumov mož je Lamance prekašal po moči in po veščini vojskovanja, tako da so pred Lamanci pridobili prednost.

32 In zgodilo se je, da so jih oblegali, tako da so jih pobijali, prav dokler se ni znočilo. In zgodilo se je, da so si Teankum in njegovi možje v mejah dežele Izobilje postavili šotore; in Amalikija si je šotore postavil v obalnih mejah ob morski obali in tako so jih pregnali.

33 In zgodilo se je, da sta se, ko je prišla noč, Teankum in njegov služabnik prikradla in šla ponoči ven in šla v Amalikijev tabor; in glejte, zaradi velike utrujenosti, ki so jo povzročila dela in dnevna vročina, jih je premagal spanec.

34 In zgodilo se je, da se je Teankum skrivoma prikradel v šotor kralja in mu v srce zasadil kopje; in nemudoma je povzročil kraljevo smrt, da ta ni prebudil služabnikov.

35 In spet se je skrivoma vrnil v svoj tabor in glejte, njegovi možje so spali in zbudil jih je in jim povedal vse, kar je storil.

36 In ukazal je, naj bodo njegove čete v pripravljenosti, če bi se Lamanci prebudili in prišli nadnje.

37 In tako se je končalo petindvajseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom; in tako so se končali Amalikijevi dnevi.