1 In sedaj se je zgodilo, da se Moroni ni prenehal pripravljati na vojno oziroma braniti svojega ljudstva pred Lamanci, kajti ukazal je, naj njegove čete začnejo na začetku dvajsetega leta vladavine sodnikov, naj začnejo kopati kupe zemlje okrog vseh mest po vsej deželi, ki so jo posedovali Nefijci.

2 In na vrhu teh zemeljskih nasipov je dal postaviti hlode, da, postavitve iz hlodov, zgrajene do višine človeka, okrog mest.

3 In naročil je, naj bo na teh postavitvah iz hlodov ogrodje iz kolov, zgrajeno na hlodih okrog in okrog; in bili so močni in visoki.

4 In dal je postaviti stolpe, ki so gledali na to postavitev iz kolov in na teh stolpih je dal zgraditi zatočišča, da jih kamni in puščice Lamancev ne bi mogli raniti.

5 In bili so pripravljeni, da so lahko z vrha le-teh metali kamne glede na svoje zadovoljstvo in moč in ubili vsakogar, ki bi se skušal približati mestnemu obzidju.

6 Tako je Moroni okrog vsakega mesta po vsej deželi pripravil oporišča pred njihovimi sovražniki.

7 In zgodilo se je, da je Moroni svojim četam ukazal, naj gredo v vzhodno divjino; da, in šli so in pregnali vse Lamance, ki so bili v vzhodni divjini, v njihove lastne dežele, ki so bile na jugu zarahemelske dežele.

8 In nefijska dežela je potekala v ravni smeri od vzhodnega morja do zahodnega.

9 In zgodilo se je, da je Moroni, ko je pregnal vse Lamance iz vzhodne divjine, ki je bila severno od dežele njihove lastne posesti, ukazal, naj gredo prebivalci, ki so bili v zarahemelski deželi in v okoliški deželi, v vzhodno divjino prav do meja ob morski obali in se dežele polastijo.

10 In čete je namestil tudi na jugu v mejah njihove posesti in jim ukazal postaviti ^autrdbe, da bi zavarovali svoje čete in svoje ljudstvo pred rokami njihovih sovražnikov.

11 In tako je uničil vsa lamanska oporišča v vzhodni divjini, da, in tudi na zahodu, in utrdil mejno črto med Nefijci in Lamanci, med zarahemelsko deželo in nefijsko deželo, od zahodnega morja, ki teče ob izviru reke Sidon — Nefijci so posedovali vso deželo na severu, da, in sicer vso deželo, ki je bila severno od dežele Izobilje, glede na svoje zadovoljstvo.

12 Tako si je Moroni s svojimi četami, ki so se vsak dan povečevale zaradi zagotovila o zaščiti, ki jim ga je prinašalo njegovo delo, prizadeval uničiti silo in moč Lamancev v deželi njihove posesti, da tako ne bi imeli moči nad deželami njihove posesti.

13 In zgodilo se je, da so Nefijci začeli z mestnimi temelji in mesto so imenovali Moroni; in bilo je ob vzhodnem morju; in bilo je na jugu ob mejni črti z lamansko posestjo.

14 In začeli so tudi z mestnimi temelji med mestom Moroni in mestom Aron in združili meje Arona in Moronija; in mesto oziroma deželo so imenovali Nefíha.

15 In v tistem letu so začeli graditi tudi veliko mest na severu, nekega na poseben način, ki so ga imenovali Lehi, ki je bilo na severu ob obalnih mejah.

16 In tako se je končalo dvajseto leto.

17 In v teh ugodnih okoliščinah je bilo Nefijevo ljudstvo na začetku enaindvajsetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

18 In silno so uspevali in silno obogateli; da, in množili so se in se v deželi okrepili.

19 In tako vidimo, kako milostna in pravična so vsa Gospodova ravnanja, da izpolni vse svoje besede človeškim otrokom; da, lahko vidimo, da se njegove besede, ki jih je govoril Lehiju, potrdijo, prav tačas, rekoč:

20 Blagor tebi in tvojim otrokom; in blagoslovljeni bodo; če bodo izpolnjevali moje zapovedi, bodo v deželi uspevali. Pomni pa, če mojih zapovedi ne bodo izpolnjevali, bodo ^aločeni od Gospodove navzočnosti.

21 In vidimo, da so se te obljube Nefijevemu ljudstvu potrdile; kajti njihovi spori in njihovi prepiri, da, njihovi umori in njihovo plenjenje, njihovo malikovanje, njihovo vlačugarstvo in njihove gnusobe, ki so bile med njimi, so jih pripeljale do njihovih vojn in njihove pogube.

22 In tisti, ki so zvesto izpolnjevali Gospodove zapovedi, so bili vselej rešeni, medtem ko je bilo na tisoče njihovih hudobnih bratov zapisanih suženjstvu oziroma so bili pokončani z mečem oziroma so hirali v neveri in se pomešali z Lamanci.

23 Toda glejte, med Nefijevim ljudstvom ni bilo od Nefijevih dni nikoli ^asrečnejšega časa kakor v Moronijevih dneh, da, prav tačas, v enaindvajsetem letu vladavine sodnikov.

24 In zgodilo se je, da se je tudi dvaindvajseto leto vladavine sodnikov končalo v miru; da, in tudi triindvajseto leto.

25 In zgodilo se je, da bi bilo mirno tudi na začetku štiriindvajsetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, če ne bi bilo ^aprepira, do katerega je prišlo med njimi glede lehijske dežele in moriantonske dežele, ki se je stikala z lehijskimi mejami; od katerih sta bili obe na mejah ob morski obali.

26 Kajti glejte, ljudstvo, ki je posedovalo moriantonsko deželo, je zahtevalo del lehijske dežele; zato so se začeli vroče prepirati, tako da so Moriantonovi ljudje prijeli za orožje zoper svoje brate in bili so odločeni, da jih bodo z mečem pobili.

27 Toda glejte, ljudstvo, ki je posedovalo lehijsko deželo, je zbežalo v Moronijev tabor in se nanj obrnilo po pomoč; kajti glejte, nikomur niso storili krivice.

28 In zgodilo se je, da so se Moriantonovi ljudje, ki jih je vodil mož, ki mu je bilo ime Morianton, ko so odkrili, da je Lehijevo ljudstvo zbežalo v Moronijev tabor, silno prestrašili, da bi nadnje prišla Moronijeva vojska in jih pokončala.

29 Zato jim je Morianton položil v srce, naj zbežijo v deželo, ki je bila na severu, ki so jo pokrivale velike vodne površine, in zavzamejo deželo, ki je bila na severu.

30 In glejte, ta načrt bi izpeljali (kar bi bilo razlog za žalovanje), toda glejte, ker je bil Morianton človek nagle jeze, se je zato razjezil na eno od svojih služabnic in planil je nanjo in jo hudo pretepel.

31 In zgodilo se je, da je zbežala in prišla v Moronijev tabor in Moroniju povedala vse glede zadeve in tudi glede njihovih namenov, da zbežijo v deželo na severu.

32 Sedaj glejte, ljudstvo, ki je bilo v deželi Izobilje, oziroma točneje Moroni, se je zbalo, da bodo prisluhnili Moriantonovim besedam in se pridružili njegovim ljudem in se tako polastili tistih delov dežele, kar bi lahko med Nefijevim ljudstvom imelo resne posledice, da, posledice, ki bi pripeljale do uničenja njihove ^asvobode.

33 Zato je Moroni poslal vojsko z njihovim taborom, da bi dohiteli Moriantonove ljudi, da bi ustavili njihov pobeg v deželo na severu.

34 In zgodilo se je, da jih niso dohiteli, dokler niso prišli do meja dežele ^aOpustošenje; in tam so jih dohiteli pri ozkem prelazu, ki je vodil ob morju v deželo na severu, da, ob morju na zahod in na vzhod.

35 In zgodilo se je, da je vojska, ki jo je poslal Moroni, ki jo je vodil mož, ki mu je bilo ime Teankum, srečala Moriantonove ljudi; in tako trmasti so bili Moriantonovi ljudje (ker jih je navdihovala njegova hudobija in njegove laskave besede), da se je med njimi začela bitka, v kateri je Teankum ubil Moriantona in porazil njegovo vojsko in jih zajel in se vrnil v Moronijev tabor. In tako se je končalo štiriindvajseto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

36 In tako so bili Moriantonovi ljudje privedeni nazaj. In potem ko so se zavezali, da bodo ohranjali mir, so jih odpeljali v moriantonsko deželo in prišlo je do združitve med njimi in Lehijevim ljudstvom; in tudi oni so odšli v svoje dežele.

37 In zgodilo se je, da je v istem letu, ko se je med Nefijevo ljudstvo povrnil mir, da je Nefíha, drugi vrhovni sodnik, umrl, potem ko je na sodnem stolu zasedal v popolni pokončnosti pred Bogom.

38 Vendar je zavrnil, da bi Alma v last dobil tiste zapise in tiste stvari, ki so jih Alma in njihovi očetje imeli za nadvse svete; zato jih je Alma predal svojemu sinu Helamanu.

39 Glejte, zgodilo se je, da je bil Nefíhov sin določen, da zasede sodni stol na mestu svojega očeta; da, s prisego in sveto uredbo je bil imenovan za vrhovnega sodnika in upravitelja nad ljudstvom, da bo sodil pravično in ohranjal mir in svobodo ljudstva in jim zagotovil njihove svete privilegije, da častijo Gospoda, svojega Boga, da, da bo vse svoje dni podpiral in branil Božjo stvar in da bo hudobne privedel pred pravico glede na njihov zločin.

40 Sedaj glejte, ime mu je bilo Pahoran. In Pahoran je zasedel stol svojega očeta in je na koncu štiriindvajsetega leta začel vladati nad Nefijevim ljudstvom.