1 Ko so se torej Amon in njegovi bratje ^aločili v mejah lamanske dežele, glejte, se je Aron odpravil na pot proti deželi, ki so jo Lamanci imenovali Jeruzalem, ker so jo poimenovali po rodni deželi svojih očetov; in bila je oddaljena in se je dotikala Mormonovih meja.

2 Lamanci in Amalekijci in ^aAmulonovo ljudstvo so torej zgradili veliko mesto, ki se je imenovalo Jeruzalem.

3 Lamanci so bili torej sami zadosti brezčutni, Amalekijci in Amulonci pa so bili še bolj brezčutni; zato so povzročali, da so Lamanci postajali trdosrčni, da so se okrepili v hudobiji in svojih gnusobah.

4 In zgodilo se je, da je Aron prišel v mesto Jeruzalem in najprej začel pridigati Amalekijcem. In začel jim je pridigati v njihovih shodnicah, kajti shodnice so zgradili po Nehorjevem ^aredu; kajti veliko Amalekijcev in Amuloncev je bilo iz Nehorjevega reda.

5 Ko je torej Aron vstopil v eno od shodnic, da bi ljudem pridigal, in ko jim je govoril, glejte, je vstal neki Amalekijec in se začel prepirati z njim, rekoč: Kaj je to, o čemer si pričeval? Si mar videl ^aangela? Zakaj se angeli ne prikažejo nam? Glej, mar to ljudstvo ni prav tako dobro kakor tvoje ljudstvo?

6 Praviš tudi, da bomo, če se ne bomo pokesali, pogubljeni. Kako poznaš misel in vzgib našega srca? Kako veš, da imamo razlog za kesanje? Kako veš, da nismo pravično ljudstvo? Glej, zgradili smo svetišča in zbiramo se, da častimo Boga. Verjamemo, da bo Bog odrešil vse ljudi.

7 Sedaj mu je Aron rekel: Ali verjameš, da bo Božji Sin prišel odkupit človeštvo od njihovih grehov?

8 In mož mu je rekel: Ne verjamemo, da veš za kaj takega. Ne verjamemo v ta neumna izročila. Ne verjamemo, da veš za ^ato, kar bo prišlo, niti ne verjamemo, da so tvoji očetje in tudi da so naši očetje poznali glede tega, kar so govorili, o tem, kar bo prišlo.

9 Sedaj jim je Aron začel odpirati svete spise glede Kristusovega prihoda in tudi glede vstajenja mrtvih in da ^ani odkupitve za človeštvo, razen preko Kristusove smrti in trpljenja in ^bodkupne daritve njegove krvi.

10 In zgodilo se je, da so se, ko jim je začel to pojasnjevati, nanj razjezili in ga začeli zasmehovati; in niso hoteli poslušati besed, ki jim jih je govoril.

11 Ko je torej videl, da njegovih besed niso hoteli poslušati, je odšel iz njihove shodnice in prišel v vas, ki se je imenovala Ani-Anti, in tam je našel Mulokija, ki jim je pridigal besedo, in tudi Ama in njegove brate. In s številnimi so se prepirali glede besede.

12 In zgodilo se je, da so videli, da so ljudje postajali trdosrčni, zato so odšli in prišli v midonijsko deželo. In številnim so pridigali besedo in malo jih je verjelo besedam, ki so jih poučevali.

13 Vendar so Arona in določeno število njegovih bratov prijeli in vrgli v ječo, preostali pa so zbežali iz midonijske dežele v okoliške predele.

14 In tisti, ki so bili vrženi v ječo, so marsikaj ^apretrpeli in Lamoni in Amon sta jih rešila in bili so nahranjeni in oblečeni.

15 In spet so šli razglašat besedo in tako so bili prvič rešeni iz ječe; in tako so trpeli.

16 In šli so, kamor jih je vodil Gospodov ^aDuh, pridigajoč Božjo besedo v vsaki amalekijski shodnici oziroma na vsakem lamanskem zborovanju, kjer jim je bilo dopuščeno.

17 In zgodilo se je, da jih je Gospod začel blagoslavljati, tako da so jih veliko privedli k spoznanju resnice; da, veliko so jih ^aprepričali o njihovih grehih in o izročilih njihovih očetov, ki niso bila pravilna.

18 In zgodilo se je, da sta se Amon in Lamoni vrnila iz midonijske dežele v izmaelsko deželo, ki je bila dežela njihove dediščine.

19 In kralj Lamoni Amonu ni dopustil, da bi mu služil oziroma bil njegov služabnik.

20 Ampak je naročil, naj v izmaelski deželi zgradijo shodnice; in naročil je, naj se njegovo ljudstvo oziroma ljudstvo, ki je bilo pod njegovo vladavino, zbira.

21 In radostil se je nad njimi in jih učil veliko stvari. In prav tako jim je razglasil, da so bili ljudstvo, ki je bilo pod njim in da so bili svobodni ljudje, da so osvobojeni izpod zatiranja kralja, njegovega očeta; kajti oče mu je dovolil, da lahko vlada ljudem, ki so v izmaelski deželi in v vsej okoliški deželi.

22 In razglasil jim je tudi, da bodo lahko ^asvobodno častili Gospoda, svojega Boga, glede na svoje želje, v katerem koli kraju so bili, če je bilo v deželi, ki je bila pod vladavino kralja Lamonija.

23 In Amon je pridigal ljudstvu kralja Lamonija; in zgodilo se je, da jih je učil o vsem glede tega, kar zadeva pravičnost. In vsak dan jih je opominjal z vso marljivostjo; in prisluhnili so njegovi besedi in goreče so izpolnjevali Božje zapovedi.