1 In sedaj se je zgodilo v enajstem mesecu devetnajstega leta, desetega dne v mesecu, da so opazili lamanske čete, ki so se približevale amoníhaški deželi.

2 In glejte, mesto je bilo ponovno zgrajeno in Moroni je na mejah mesta namestil vojsko in naokrog so nametali zemljo, da so se zaščitili pred puščicami in kamni Lamancev; kajti glejte, bojevali so se s kamni in s puščicami.

3 Glejte, rekel sem, da je bilo mesto ^aAmoníha ponovno zgrajeno. Pravim vam, da, da je bilo deloma ponovno zgrajeno; in ker so ga Lamanci enkrat uničili zaradi krivičnosti ljudi, so predpostavljali, da jim bo spet postal lahek plen.

4 Toda glejte, kako veliko je bilo njihovo razočaranje; kajti glejte, Nefijci so okrog sebe izkopali zemeljski nasip, ki je bil tako visok, da Lamanci nanje niso mogli metati kamnov in puščic, da bi dosegli namen, niti niso mogli nadnje priti drugače kakor samo pri vhodu v mesto.

5 Tokrat so torej lamanski vrhovni poveljniki silno osupnili zaradi modrosti Nefijcev, ko so si pripravljali zatočišča.

6 Lamanski voditelji so torej zaradi svojega velikanskega števila predpostavljali, da, predpostavljali so, da bodo v prednosti, ko bodo šli nadnje, kakor so storili doslej, da, in pripravili so se tudi s ščiti in naprsnimi oklepi in pripravili so se tudi z oblačili iz kože, da, z zelo močnimi oblačili, da so pokrili svojo goloto.

7 In ker so bili tako pripravljeni, so predpostavljali, da bodo svoje brate zlahka premagali in jih podvrgli jarmu suženjstva oziroma jih glede na svoje zadovoljstvo pobili in poklali.

8 Toda glejte, na njihovo skrajno osuplost so se nanje ^apripravili na način, ki ga med Lehijevimi otroci niso nikoli poznali. Bili so torej pripravljeni na Lamance, da se bodo bojevali po Moronijevih navodilih.

9 In zgodilo se je, da so Lamanci oziroma Amalikijci silno osupnili nad tem, kako so se pripravili na vojno.

10 Sedaj, če bi kralj Amalikija prišel iz ^anefijske dežele na čelu svoje vojske, bi morda Lamancem ukazal, naj napadejo Nefijce pri mestu Amoníha, kajti glejte, ni mu bilo mar za kri svojega ljudstva.

11 Toda glejte, Amalikija sam ni prišel v bitko. In glejte, njegovi vrhovni poveljniki si niso drznili napasti Nefijcev pri mestu Amoníha, kajti Moroni je spremenil upravljanje zadev med Nefijci, tako da so bili Lamanci razočarani zaradi njihovih pribežališč in niso mogli nadnje.

12 Zato so se umaknili v divjino in podrli tabor in odkorakali proti Noetovi deželi, predpostavljajoč, da bo to zanje naslednji najboljši kraj, da gredo nad Nefijce.

13 Kajti niso vedeli, da je Moroni utrdil oziroma zgradil obrambne ^autrdbe za vsako mesto v vsej okoliški deželi; zato so trdno odločeni odkorakali proti Noetovi deželi; da, njihovi vrhovni poveljniki so pristopili in prisegli, da bodo pokončali ljudi tistega mesta.

14 Toda glejte, na njihovo osuplost je mesto Noe, ki je bilo doslej šibko mesto, z Moronijevo pomočjo torej, postalo močno, da, v moči je celo prekašalo mesto Amoníha.

15 In sedaj, glejte, to je bilo v Moroniju modro; kajti predpostavljal je, da se bodo pri mestu Amoníha prestrašili; in ker je bilo mesto Noe doslej najšibkejši del dežele, so zato odkorakali tjakaj v boj; in tako je bilo glede na njegove želje.

16 In glejte, Moroni je Lehija imenoval za vrhovnega poveljnika mož tistega mesta; in to je bil ^aisti Lehi, ki se je boril z Lamanci v dolini vzhodno od reke Sidon.

17 In sedaj glejte se je zgodilo, da so bili Lamanci, ko so ugotovili, da je mestu poveljeval Lehi, spet razočarani, kajti Lehija so se strašno bali; vendar so njihovi vrhovni poveljniki s prisego zaprisegli, da bodo mesto napadli; zato so privedli svoje čete.

18 Sedaj glejte, Lamanci v njihove obrambne utrdbe niso mogli priti nikakor drugače, razen pri vhodu, zaradi višine nasipov, ki so bili nametani, in globine jarkov, ki so bili izkopani okrog, razen tam pri vhodu.

19 In tako so bili Nefijci pripravljeni pokončati vsakogar, ki bi poskušal splezati gor, da bi prišel v utrdbo po kakšni drugi poti, tako da so nanje metali kamne in puščice.

20 Tako so bili pripravljeni, da, skupina njihovih najmočnejših mož, s svojimi meči in svojimi pračami, da bodo posekali vse, ki bi poskušali priti do zatočišča pri vhodu v mesto; in tako so bili pripravljeni na obrambo pred Lamanci.

21 In zgodilo se je, da so lamanski poveljniki svoje čete privedli pred vhod v mesto in se začeli boriti z Nefijci, da bi prišli v njihovo zatočišče; toda glejte, od časa do časa so bili potisnjeni nazaj, tako da so bili pobiti v velikanskem pokolu.

22 Ko so torej ugotovili, da pri prehodu ne morejo pridobiti premoči nad Nefijci, so začeli izpodkopavati zemeljske nasipe, da bi napravili prehod za svoje čete, da bi imeli enake možnosti za boj; toda glejte, pri teh poskusih so jih pokosili kamni in puščice, ki so jih metali vanje; in namesto da bi si jarke zapolnili tako, da bi sesuli zemeljske nasipe, so jih deloma napolnila njihova mrtva in ranjena telesa.

23 Tako so Nefijci imeli vso premoč nad sovražniki; in tako so Lamanci poskušali pokončati Nefijce, dokler niso bili vsi njihovi vrhovni poveljniki pobiti; da, in pobitih je bilo več kot tisoč Lamancev; medtem ko po drugi strani ni bila ubita niti ena nefijska duša.

24 Bilo jih je okrog petdeset, ki so bili ranjeni, ki so bili izpostavljeni lamanskim puščicam pri prehodu, toda zaščiteni so bili s svojimi ščiti in naprsnimi oklepi in šlemi, tako da so imeli rane po nogah, od katerih jih je bilo veliko zelo hudih.

25 In zgodilo se je, da so Lamanci, ko so videli, da so bili vsi njihovi vrhovni poveljniki pobiti, zbežali v divjino. In zgodilo se je, da so se vrnili v nefijsko deželo, da bi kralja, Amalikija, ki je bil po rojstvu Nefijec, obvestili glede njihove velike izgube.

26 In zgodilo se je, da se je na svoje ljudi silno razjezil, ker ni dosegel svoje želje nad Nefijci; ni jih podvrgel jarmu suženjstva.

27 Da, bil je silno besen in ^apreklinjal je Boga in tudi Moronija in s ^bprisego zaprisegel, da bo pil njegovo kri; in to zato, ker je Moroni med pripravami na varovanje svojega ljudstva izpolnjeval Božje zapovedi.

28 In zgodilo se je, da se je po drugi strani Nefijevo ljudstvo ^azahvaljevalo Gospodu, svojemu Bogu, zaradi njegove neprimerljive moči, da jih je rešil iz rok njihovih sovražnikov.

29 In tako se je končalo devetnajsto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

30 Da, in med njimi je bil nepretrgan mir in v cerkvi silno veliko blagostanje zaradi pozornosti in marljivosti, ki so jo posvečali Božji besedi, ki so jim jo razglašali Helaman in Šiblon in Korianton in Amon in njegovi bratje, da, in vsi tisti, ki so bili posvečeni po ^asvetem Božjem redu in so se krstili v kesanje in bili poslani pridigat med ljudi.