1 In sedaj se je zgodilo, da se je Alma vrnil iz ^agideónske dežele, potem ko je ljudi v Gideónu poučeval veliko tega, kar ni moč zapisati, in vzpostavil cerkveni red, kakor je doslej storil v zarahemelski deželi, da, vrnil se je v svojo lastno hišo v Zarahemli, da bi se odpočil od del, ki jih je opravil.

2 In tako se je končalo deveto leto vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom.

3 In zgodilo se je na začetku desetega leta vladavine sodnikov nad Nefijevim ljudstvom, da je Alma od tamkaj odšel in se odpravil na pot v meleško deželo, zahodno od ^areke Sidon, na zahodu ob mejah z divjino.

4 In ljudi v meleški deželi je začel učiti glede na ^asveti Božji red, po katerem je bil poklican; in začel je učiti ljudi po vsej meleški deželi.

5 In zgodilo se je, da so k njemu prihajali ljudje z vseh meja dežele, ki je mejila z divjino. In krščevali so se po vsej deželi;

6 tako da je, potem ko je svoje delo v Meleku končal, od tam odšel in prepotoval tridnevno pot na sever meleške dežele; in prišel je v mesto, ki se je imenovalo Amoníha.

7 Med Nefijevim ljudstvom je bila torej navada, da so svoje dežele in svoja mesta in svoje vasi, da, in sicer vse svoje vasice, imenovali po tistem, ki jo je prvi posedoval; in tako je bilo z amoníhaško deželo.

8 In zgodilo se je, da jim je Alma, ko je prišel v mesto Amoníha, začel pridigati Božjo besedo.

9 Satan se je torej močno ^apolastil src ljudi v mestu Amoníha; zato niso prisluhnili Almovim besedam.

10 Vendar je Alma v duhu močno ^adelal, ko se je v ^bgoreči molitvi ^cboril z Bogom, da bi svojega Duha razlil na ljudi, ki so bili v mestu; da bi tudi dovolil, da bi jih lahko krstil v kesanje.

11 Vendar so postali trdosrčni in mu rekli: Glej, vemo, da si Alma; in vemo, da si véliki duhovnik v cerkvi, ki si jo v veliko delih dežele ustanovil glede na vaše izročilo; in nismo iz tvoje cerkve in ne verjamemo v takšna neumna izročila.

12 In vemo torej, da zato ker nismo iz tvoje cerkve, vemo, da nad nami nimaš moči; in sodni stol si predal ^aNefíhu, zato nisi naš vrhovni sodnik.

13 Ko so torej ljudje to izrekli in nasprotovali vsem njegovim besedam in ga žalili in pljuvali nanj in ga dali izgnati iz mesta, je od tamkaj odšel in se odpravil na pot proti mestu, ki se je imenovalo Aron.

14 In zgodilo se je, da se mu je, medtem ko je potoval tjakaj, potrt od žalosti, prebijajoč se skozi hudo ^astisko in duševno tesnobo zaradi hudobije ljudi, ki so bili v mestu Amoníha, in zgodilo se je, medtem ko je bil Alma potrt od žalosti, glej, prikazal Gospodov ^bangel, rekoč:

15 Blagor ti, Alma; zato dvigni glavo in se raduj, kajti velik razlog imaš za radost; kajti zvesto si izpolnjeval Božje zapovedi od časa, ko si od njega prejel prvo sporočilo. Glej, jaz sem ta, ki ti ga je ^aizročil.

16 In glej, poslan sem, da ti zapovem, da se vrni v mesto Amoníha in spet pridigaj ljudem v mestu; da, pridigaj jim. Da, reci jim, da jih bo Gospod Bog, če se ne bodo pokesali, ^apokončal.

17 Kajti glej, tačas preučujejo, da bi tvojemu ljudstvu odvzeli svobodo (kajti tako govori Gospod), kar je v nasprotju s predpisi in sodbami in zapovedmi, ki jih je dal svojemu ljudstvu.

18 Sedaj se je zgodilo, da se je Alma, potem ko je od Gospodovega angela prejel sporočilo, naglo vrnil v amoníhaško deželo. In v mesto je prišel po drugi poti, da, po poti, ki je na jugu mesta Amoníha.

19 In ko je prišel v mesto, je bil lačen in nekemu človeku je rekel: Ali bi dal jesti ponižnemu Božjemu služabniku?

20 In mož mu je rekel: Nefijec sem in vem, da si sveti Božji prerok, kajti ti si človek, za katerega je ^aangel v videnju rekel: Sprejmi ga! Zato pojdi z menoj v hišo in dal ti bom od svoje hrane; in vem, da boš v blagoslov meni in moji hiši.

21 In zgodilo se je, da ga je mož sprejel v svojo hišo; in mož se je imenoval ^aAmulek; in prinesel je kruha in mesa in postavil pred Alma.

22 In zgodilo se je, da je Alma jedel kruh in je bil sit; in ^ablagoslovil je Amuleka in njegovo hišo in se zahvalil Bogu.

23 In potem ko je pojedel in bil sit, je Amuleku rekel: Sem Alma in sem ^avéliki duhovnik v Božji cerkvi po vsej deželi.

24 In glej, glede na duha razodetja in preroštva sem bil poklican pridigati Božjo besedo med vsemi temi ljudmi; in bil sem v tej deželi in niso me sprejeli, ampak so me ^avrgli ven in bil sem na tem, da tej deželi za vekomaj obrnem hrbet.

25 Toda glej, zapovedano mi je bilo, naj se spet vrnem in tem ljudem prerokujem, da, in pričujem zoper njih glede njihovih krivičnosti.

26 In sedaj, Amulek, ker si me nahranil in me sprejel, si blagoslovljen; kajti bil sem lačen, saj sem se veliko dni postil.

27 In Alma je pri Amuleku ostal veliko dni, preden je začel pridigati ljudem.

28 In zgodilo se je, da so se ljudje še bolj okrepili v svojih krivičnostih.

29 In k Almu je prišla beseda, rekoč: Pojdi, in tudi mojemu služabniku Amuleku reci, pojdi in prerokuj temu ljudstvu, rekoč: ^aPokesajte se, kajti tako govori Gospod, če se ne boste pokesali, bom to ljudstvo obiskal v svoji jezi; da, in svoje silovite jeze ne bom odvrnil.

30 In Alma je šel, in tudi Amulek, med ljudi, da bi jim razglašala Božje besede; in navdal ju je Sveti Duh.

31 In dana jima je bila ^amoč, tako da ju ni bilo moč zapreti v ječo; niti ni bilo mogoče, da bi ju kdo ubil; vendar svoje ^bmoči nista izvajala, dokler nista bila zvezana z vezmi in vržena v ječo. To je bilo torej storjeno, da bi Gospod v njiju pokazal svojo moč.

32 In zgodilo se je, da sta šla in ljudem začela pridigati in prerokovati glede na duha in moč, ki jima jo je dal Gospod.