Ngaahi Talanoa ʻo e Folofolá
Vahe 40 : Ngaahi Me ‘a-hā-mai ‘i he Temipale Ketilaní: (‘Epeleli 1836)


Vahe 40

Ngaahi Me ‘a-hā-mai ‘i he Temipale Ketilaní

(‘Epeleli 1836)

ʻĪmisi
Apostles blessing sacrament

Na ‘e ‘i ai ha efiafi Sāpate ‘e taha, na ‘e ha ‘u ai ‘a e Kāingalotú ke nau fakataha ‘i he temipale ‘i Ketilani. Na‘e hanga ‘e he kau Apōsetoló ‘o tāpuaki‘i ‘a e sākalamēnití. Pea na‘e hanga ‘e Siosefa Sāmita mo hono ongo tokoní ‘o tufa ‘a e sākalamēnití ki he Kāingalotú.

T&F 110: Talamu‘aki

ʻĪmisi
Jesus appearing to Joseph and Oliver

Pea na‘e toki ‘alu leva ‘a Siosefa Sāmita pea mo ‘Ōliva Kautele ki ha ki‘i feitu‘u ‘i he temipalé. Na‘a na tū‘ulutui fakataha ai ‘o lotu. Na‘e hoko ha me‘a fakaofo ‘i he ‘osi ‘a ‘ena lotú. Na‘á na mamata kia Sīsū Kalaisi. Na‘e ngingila ‘a Hono fofongá, ‘o hangē ha afí. Pea na‘e hinehina ‘a Hono lou‘ulu ‘o hangē ha sinoú. Na‘e maama ange ‘a Hono fofongá ‘i he la‘aá.

T&F 110: Talamu‘aki,

1-3

ʻĪmisi
Jesus accepting the temple

Na‘e tala ange ‘e Sīsū kia Siosefa pea mo ‘Ōliva ha ngaahi me‘a fakaofo lahi. Na‘á Ne tala ange ko hona Fakamo‘ui Ia. Na‘a Ne pekia koe‘uhi ko kitautolu. Kuó Ne ‘osi toetu‘u. Na‘e tala ange ‘e Sīsū ‘oku totonu ke fiefia ‘a e kakai na‘a nau langa ‘a e temipalé. Na‘e fakahā ange foki e Sīsū okú Ne fiemālie ‘i he temipalé. Ko hono fale toputapu ia. Na‘e tala ange ‘e Sīsū te Ne toutou ha‘u ki he temipalé. Te Ne talanoa aipea mo e Kāingalotú. Kapau ‘e ‘ikai ke tauhi ‘e he Kāingalotú ‘a e temipalé ke mā ‘oni‘oni, ‘e Ikai ke ha‘u Ia ki ai.

ʻĪmisi
Moses appearing to Joseph and Oliver

Na‘e toki mamata leva ‘a Siosefa mo ‘Ōliva ki ha kau ‘āngelo ‘i he Temipale Ketilaní. Na‘á na fuofua mamata kia Mōsese. Ko Mōsese ko ha palōfita ia ‘i mu‘a ‘aupito. Ko ia na‘á ne hanga ‘o tataki ‘a e kakai ‘isileli mei ‘Isipité. ‘Oku tu‘u ‘a e talanoa kia Mōsese ‘i he Fuakava Motu‘á pea mo e Mata‘itofe Mahu‘ingá. Na‘e foaki e Mōsese ‘a e mālohi makehe ‘o e puletapú kia Siosefa pea mo ‘Ōliva. Pea te na toki lava leva ke tokoni‘i ‘ae kakai ‘Isileli ke nau fakatahataha mai mei he ngaahi tapa kehekehe ‘o e māmaní.

ʻĪmisi
Elias appearing to Joseph and Oliver

Hoko atú, na‘e hook leva ‘a e mamata ‘a Siosefa mo ‘Ōliva kia ‘Īlaiase. Na‘e hanae ‘e ‘Īlaiase ‘o ‘omai ‘a e mālohi ‘o e puletapu o ‘Ēpalahamé ki he Siasi ‘o Sīsū Kalaisí. Na‘e mo‘ui ‘a Ēpalahame ‘i he taimi fuoloá. Na‘e taimi fuoloá. Na‘e tāpuaki‘i ‘e he ‘Otua ‘a ‘Ēpalahame. Na‘á ne foaki kia ‘Ēplalahame ha mālohi makehe ‘o e puletapú. ‘E ma‘u ma‘u pē ‘e he fāmili ‘o ‘Ēpalahame ‘a e puletapú. ‘E ma‘u ma‘u pē ‘e he fāmili ‘o ‘Ēpalahame ‘a e puletapú. ‘E lava ke hoko ‘a e Kāingalotu angatonu mo mā‘oni‘oni ko ia ‘i he Siasí ko e konga ‘o e fāmili o ‘Ēpalahamé

ʻĪmisi
Elijah appearing to Joseph and Oliver

Na‘e toki mamata leva ‘a Siosefa mo ‘Ōliva kia ‘ilaisiā. Ko ilaisiaá ko ha palōfita ia na‘e mo‘ui ‘i mu‘a. Na‘e tala ange ‘e llaisiā ‘e lava ‘e he kakaí ke nau ako ki he‘enau fanga kuí. ‘E lava ‘a e kakaí ke nau fai ha ngāue fakatemipale ki he‘enau fanga kuí. Na‘e hanga ‘e ‘ilāisia ‘o foaki ha mālohi makehe ‘o e puletapu kia Siosefa mo ‘Ōliva. ‘Oku tokoni ‘a e mālohi ‘o e puletapú ki he ngaahi fāmili angatonú. ‘E lava ke fakama‘ú ‘a e kau mēmipa ‘o e ngaahi fāmili ko ‘ení kiate kinautolu. Pea te nau lava leva ke mo‘ui fakataha ‘o ta‘engatá.