1 Sin moj, nastavi uho mojim besedam, kajti povem ti, prav kakor sem rekel Helamanu, da boš, če boš izpolnjeval Božje zapovedi, v deželi uspeval, če pa Božjih zapovedi ne boš izpolnjeval, boš ločen od njegove navzočnosti.

2 In sedaj, sin moj, zaupam, da se bom nad teboj zelo radostil zaradi tvoje stanovitnosti in tvoje zvestobe Gospodu; kajti ker si začel v mladosti gledati h Gospodu, svojemu Bogu, prav tako upam, da boš še naprej izpolnjeval njegove zapovedi; kajti blagor temu, ki vztraja do konca.

3 Povem ti, sin moj, da sem se nad teboj že zelo radostil zaradi tvoje zvestobe in tvoje marljivosti in tvoje potrpežljivosti in tvojega velikega potrpljenja med zoramskim ljudstvom.

4 Kajti vem, da si bil v sponah; da, in vem tudi, da so te zavoljo besede kamenjali; in vse to si prenašal s potrpežljivostjo, ker je bil Gospod s teboj; in sedaj veš, da te je Gospod rešil.

5 In sedaj moj sin, Šiblon, bi želel, da bi pomnil, da boš, če boš zaupal v Boga, rešen preizkušenj in težav in stisk in poslednji dan boš povzdignjen.

6 Sedaj, sin moj, ne želim, da bi mislil, da to vem sam od sebe, temveč je Božji Duh, ki je v meni, tisti, ki mi to razkriva; kajti če se jaz ne bi rodil v Bogu, tega ne bi poznal.

7 Toda glej, Gospod je v svoji veliki milosti poslal svojega angela, da mi je razglasil, da moram prenehati z uničevalskim početjem med njegovim ljudstvom; da, in iz obličja v obličje sem videl angela in z menoj je govoril in njegov glas je bil kakor grom in stresel je vso zemljo.

8 In zgodilo se je, da sem bil tri dni in tri noči v najbridkejši duševni bolečini in tesnobi; in nikoli, dokler nisem zaklical h Gospodu Jezusu Kristusu za milost, nisem prejel odpuščanja grehov. Toda glej, klical sem k njemu in v duši našel mir.

9 In sedaj, sin moj, to sem ti povedal, da se boš učil modrosti, da se boš od mene naučil, da ni druge poti oziroma načina, po katerem je človek lahko odrešen, kakor samo v in po Kristusu. Glej, on je življenje in luč sveta. Glej, on je beseda resnice in pravičnosti.

10 In sedaj, kot si začel učiti besedo, bi prav tako želel, da bi še naprej učil; in želel bi, da bi bil v vsem marljiv in zmeren.

11 Glej, da se ne povzdiguješ v ponosu; da, glej, da se ne bahaš z lastno modrostjo niti z veliko močjo.

12 Uporabljaj smelost, gospodovalnosti pa ne; in glej tudi, da brzdaš vse svoje strasti, da te bo navdala ljubezen; glej, da se vzdržiš brezdelja.

13 Ne moli kakor Zoramci, kajti videl si, da molijo, da bi jih ljudje slišali in da bi jih hvalili zavoljo njihove modrosti.

14 Ne reci: O Bog, zahvaljujem se ti, da smo boljši od naših bratov, temveč raje reci: O Gospod, odpusti mi mojo nevrednost in se v milosti spomni mojih bratov — da, svojo nevrednost vselej priznaj pred Bogom.

15 In naj Gospod blagoslovi tvojo dušo in te poslednji dan sprejme v svoje kraljestvo, da boš sédel v miru. Sedaj pojdi, sin moj, in to ljudstvo poučuj besedo. Bodi razumen. Sin moj, zbogom.