1 To so torej besede, ki jih je Amulek pridigal ljudem, ki so bili v amoníhaški deželi, rekoč:

2 Sem Amulek; sem sin Gidona, ki je bil sin Izmaela, ki je bil Aminadijev potomec; in to je bil prav tisti Aminadi, ki je pretolmačil pisanje, ki je bilo na tempeljskem obzidju, katero je zapisal Božji prst.

3 In Aminadi je bil potomec Nefija, ki je bil sin Lehija, ki je prišel iz jeruzalemske dežele, ki je bil potomec Manaseja, ki je bil sin Jožefa, ki so ga bratje sami prodali v Egipt.

4 In glejte, sam prav tako nisem človek majhnega slovesa med vsemi tistimi, ki me poznate; da, in glejte, veliko sorodnikov in prijateljev imam in z delom svojih rok sem si tudi pridobil veliko bogastvo.

5 Vendar po vsem tem nisem nikoli dosti poznal Gospodovih poti in njegovih skrivnosti in neverjetne moči. Rekel sem, da tega nisem nikoli kaj dosti poznal; toda glejte, motim se, kajti videl sem veliko njegovih skrivnosti in njegovo neverjetno moč; da, in sicer ko je to ljudstvo ohranjal pri življenju.

6 Vendar sem postal trdosrčen, kajti velikokrat sem bil poklican in nisem hotel slišati; zato sem glede teh stvari vedel, vendarle nisem hotel vedeti; zato sem se še naprej upiral Bogu v hudobiji svojega srca prav do četrtega dne sedmega meseca, ki je v desetem letu vladavine sodnikov.

7 Ko sem potoval, da bi obiskal zelo bližnjega sorodnika, glejte, se mi je prikazal Gospodov angel in rekel: Amulek, vrni se v svojo hišo, kajti dal boš jesti Gospodovemu preroku; da, svetemu možu, ki je izvoljeni Božji mož; kajti veliko dni se je postil zaradi grehov tega ljudstva in lačen je in sprejmi ga v svojo hišo in mu daj jesti, in blagoslovil bo tebe in tvojo hišo; in Gospodovi blagoslovi bodo nad teboj in tvojo hišo.

8 In zgodilo se je, da sem ubogal angelov glas in se vrnil proti svoji hiši. In na poti tjakaj sem našel moža, o katerem mi je angel rekel: Sprejmi ga v svojo hišo — in glejte, to je bil tisti mož, ki vam je govoril glede Božjih stvari.

9 In angel mi je rekel, da je on svet mož: zatorej vem, da je on svet mož, ker je to rekel Božji angel.

10 In spet, vem, da je to, o čemer je pričeval, res; kajti glejte, povem vam, da je, kakor živí Gospod, celo tako poslal svojega angela, da bi mi to razodel; in to je storil, ko je ta Alma prebival v moji hiši.

11 Kajti glejte, blagoslovil je mojo hišo, blagoslovil je mene in ženske iz moje hiše in moje otroke in mojega očeta in moje sorodnike; da, prav vse moje sorodstvo je blagoslovil in Gospodov blagoslov je ostal nad nami glede na besede, ki jih je govoril.

12 In sedaj, ko je Amulek te besede izgovoril, so ljudje osupnili, videč, da je več kot ena priča, ki pričuje o tem, česar so bili obtoženi in tudi o tem, kar bo prišlo, glede na duha preroštva, ki je bil v njiju.

13 Vendar jih je bilo med njimi nekaj, ki so ju mislili izprašati, da bi ju morda s svojimi prekanjenimi zvijačami ujeli v besedah, da bi našli dokaz zoper njiju, da bi ju predali svojim sodnikom, da bi se jima sodilo glede na zakon in da bi bila usmrčena oziroma vržena v ječo glede na zločin, ki bi ga prikazali oziroma pričali zoper njiju.

14 To so bili torej tisti možje, ki so si ju prizadevali pokončati, ki so bili pravniki, ki so jih ljudje najeli ali imenovali za izvajanje zakona v času njihovega sojenja oziroma ko se je ljudem pred sodniki sodilo za zločine.

15 Ti pravniki so bili torej učeni v vsej človeški zvijačnosti in prekanjenosti; in to jim je omogočalo, da so bili spretni v svojem poklicu.

16 In zgodilo se je, da so Amuleka začeli izpraševati, da bi ga tako pripravili do tega, da bi nasprotoval svojim besedam oziroma spodbijal besede, ki bi jih izrekel.

17 Niso torej vedeli, da Amulek ve za njihove načrte. Toda zgodilo se je, da je, ko so ga začeli izpraševati, zaznal njihove misli in jim rekel: O hudobni in pokvarjeni rod, vi pravniki in hinavci, kajti vi polagate temelje hudiču; kajti zanke in pasti polagate, da bi ujeli Božje svéte.

18 Pripravljate načrte, da izkrivljate poti pravičnosti in si nad svojo glavo nakopljete Božji srd, in sicer vse do popolnega propada tega ljudstva.

19 Da, dobro je rekel Mozija, ki je bil naš zadnji kralj, ko je bil na tem, da preda kraljestvo, ne da bi imel koga, komur bi ga predal, zato je napravil, da to ljudstvo vodi glas ljudstva — da, dobro je rekel, da bo, če bo prišel čas, to ljudstvo izglasovalo krivičnost, to je, če bo prišel čas, da bo to ljudstvo zapadlo v prestopek, bodo zreli za pogubo.

20 In sedaj vam pravim, da Gospod pravično sodi glede vaših krivičnosti; pravično kliče to ljudstvo po glasu njegovih angelov: Pokesajte se, pokesajte, kajti nebeško kraljestvo se je približalo.

21 Da, pravično kliče po glasu angelov, da: Prišel bom med svoje ljudstvo s poštenostjo in pravico v rokah.

22 Da, in povem vam, da bi vas, če ne bi bilo zavoljo molitev pravičnih, ki so sedaj v deželi, celo sedaj doletel popoln propad, vendarle to ne bi bilo s povodnijo, kot je ljudi v Noetovih dneh, ampak bo z lakoto in s kugo in mečem.

23 Toda zavoljo molitev pravičnih vam je prizanešeno; če boste torej iz svoje srede izgnali pravične, potem Gospod ne bo zadržal svoje roke; ampak bo v svoji siloviti jezi prišel nad vas; potem vas bodo udarili lakota in kuga in meč; in čas je blizu, če se ne boste pokesali.

24 In sedaj se je zgodilo, da so se ljudje na Amuleka še bolj razjezili in zaklicali so, rekoč: Ta človek žali naše zakone, ki so pravični, in naše modre pravnike, ki smo jih izbrali.

25 Amulek pa je iztegnil roko in jim močneje zaklical, rekoč: O hudobni in pokvarjeni rod, zakaj se je Satan tako močno polastil vaših src? Zakaj se mu boste prepustili, da bo imel nad vami moč, da vam bo slepil oči, da ne boste razumeli besed, ki so izgovorjene glede na resnico le-teh?

26 Kajti glejte, ali sem pričeval zoper vaš zakon? Ne razumete; pravite, da sem govoril proti vašemu zakonu; ampak nisem, ampak sem vašemu zakonu govoril v prid, vam v obsodbo.

27 In sedaj glejte, povem vam, da temelje pogubljenja tega ljudstva začenjajo polagati nepravični med vašimi pravniki in vašimi sodniki.

28 In sedaj se je zgodilo, da so ljudje, potem ko je Amulek te besede izgovoril, zaklicali proti njemu, rekoč: Sedaj vemo, da je ta človek hudičev otrok, kajti lagal nam je; kajti govoril je proti našemu zakonu. In sedaj pravi, da ni govoril proti njemu.

29 In spet, žalil je naše pravnike in naše sodnike.

30 In zgodilo se je, da so pravniki v srcu sklenili, da si bodo to zapomnili proti njemu.

31 In med njimi je bil nekdo, ki mu je bilo ime Zezrom. On je torej najglasneje obtoževal Amuleka in Alma, ker je bil eden od najizkušenejših med njimi, saj je veliko posloval z ljudmi.

32 Cilj teh pravnikov je torej bil, da bi se okoristili; in okoristili so se glede na svojo zaposlenost.