Mozija 4
    Footnotes

    4. poglavje

    Kralj Benjamin nadaljuje z nagovorom. — Odrešitev pride zaradi odkupne daritve. — Verjemite v Boga, da boste odrešeni. — Ohranite odpuščanje grehov preko zvestobe. — Od svojega imetja dajajte revnim. — Vse delajte v modrosti in redu. Okrog leta 124 pr. Kr.

    1 In sedaj, zgodilo se je, da se je kralj Benjamin, ko je prenehal govoriti besede, ki mu jih je predal Gospodov angel, ozrl z očmi naokrog po množici in glejte, popadali so na zemljo, kajti obšel jih je astrah pred Gospodom.

    2 In sebe so videli v svojem lastnem amesenem stanju, celo bmanj kakor zemeljski prah. In vsi so glasno zaklicali v en glas, rekoč: O usmili se in se sklicuj na Kristusovo codkupno kri, da bomo prejeli odpuščanje grehov in da bo naše srce očiščeno; kajti verjamemo v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, ki je dustvaril nebo in zemljo in vse; ki bo prišel med človeške otroke.

    3 In zgodilo se je, da je, potem ko so te besede izgovorili, nadnje prišel Gospodov Duh in navdala jih je radost in prejeli so aodpuščanje grehov in imeli so mirno bvest zaradi silne cvere, ki so jo imeli v Jezusa Kristusa, ki bo prišel glede na besede, ki jim jih je govoril kralj Benjamin.

    4 In kralj Benjamin je spet odprl usta in jim začel govoriti, rekoč: Prijatelji moji in bratje moji, rod moj in ljudstvo moje, spet bi vas prosil za pozornost, da boste lahko slišali in razumeli preostanek besed, ki vam jih bom govoril.

    5 Kajti glejte, če je spoznanje o aBožji dobroti tokrat v vas prebudilo občutje o vaši nepomembnosti in o vašem nevrednem in padlem stanju —

    6 povem vam, če ste aspoznali Božjo dobroto in njegovo neprimerljivo moč in njegovo modrost in njegovo potrpežljivost in njegovo veliko potrpljenje s človeškimi otroki; in tudi bodkupno daritev, ki je bila pripravljena od cosnovanja sveta, da bi tako odrešitev prišla k njemu, ki bo dzaupal v Gospoda in bo marljivo izpolnjeval njegove zapovedi in nadaljeval v veri prav do konca svojega življenja, mislim na življenje umrljivega telesa —

    7 povem, da je to človek, ki odrešitev prejme zaradi odkupne daritve, ki je bila pripravljena od osnovanja sveta za vse človeštvo, ki je bilo vse od Adamovega apadca oziroma ki je oziroma ki bo prav do konca sveta.

    8 In to je način, po katerem pride odrešitev. In ani druge odrešitve, razen te, o kateri je bilo govora; niti ni drugih pogojev, pod katerimi je človek lahko odrešen, razen pogojev, ki sem vam jih povedal.

    9 Verjemite v Boga; verjemite, da je in da je ustvaril vse stvari tako na nebu kot na zemlji; verjemite, da ima vso amodrost in vso moč tako v nebesih kot na zemlji; verjemite, da človek ne bdoume vsega, kar lahko doume Gospod.

    10 In spet, verjemite, da se morate apokesati svojih grehov in jih opustiti in postati ponižni pred Bogom; in z iskrenim srcem prositi, da bi vam bodpustil; in sedaj, če vse to cverjamete, glejte, da boste tako ddelali.

    11 In spet vam pravim, kakor sem rekel prej, če ste spoznali Božjo slavo oziroma če ste spoznali njegovo dobroto in ste aokusili njegovo ljubezen in ste prejeli bodpuščanje grehov, kar vas je v duši silno močno vzradostilo, prav tako bi želel, da bi pomnili in vselej ohranjali v spominu Božjo veličino in lastno cnepomembnost in njegovo ddobroto in veliko potrpljenje z vami, nevrednimi bitji, in postali ponižni prav do globin eponižnosti in vsak dan fklicali Gospodovo ime in bili stanovitni v veri v to, kar bo prišlo, kar je bilo rečeno po angelovih ustih.

    12 In glejte, povem vam, da se boste, če boste to delali, vselej radostili in navdajala vas bo Božja aljubezen in vselej boste bohranili odpuščanje grehov; in rasli boste v spoznanju o slavi njega, ki vas je ustvaril, oziroma v spoznanju tega, kar je pravično in res.

    13 In ne boste imeli želje, da bi ranili drug drugega, ampak amirno živeli in vsakomur dajali glede na to, kar mu pripada.

    14 In ne boste dopustili, da bi bili vaši aotroci lačni ali goli; niti ne boste dopustili, da bi kršili Božje zakone in se med seboj bpretepali in prerekali in služili hudiču, ki je gospodar greha oziroma ki je zli duh, o katerem so govorili naši očetje, ker je sovražnik vse pravičnosti.

    15 Ampak jih boste aučili bhoditi po poteh resnice in treznosti; učili jih boste, naj imajo drug drugega cradi in naj drug drugemu služijo.

    16 In tudi sami boste apodpirali tiste, ki potrebujejo vašo podporo; od svojega imetja boste dali njemu, ki ga potrebuje; in ne boste dopustili, da vas bo bberač zaman prosil in ga nagnali, da bo umrl.

    17 Morda boste arekli: Človek si je sam nakopal bedo; zato bom zadržal svojo roko in mu ne bom dal od svoje hrane, niti mu ne bom dal od svojega imetja, da ne bi več trpel, kajti njegove kazni so pravične —

    18 toda povem ti, o človek, kdor to dela, ta ima velik razlog za kesanje; in če se ne pokesa za to, kar je naredil, je za vekomaj pogubljen in nima deleža v Božjem kraljestvu.

    19 Kajti glejte, mar nismo vsi berači? Mar nismo vsi odvisni od istega Bitja, in sicer Boga, za vse imetje, ki ga imamo, tako za hrano in obleko kot za zlato in za srebro in za vsa bogastva, ki jih imamo vsake vrste?

    20 In glejte, prav tačas ste klicali njegovo ime in beračili za odpuščanje svojih grehov. In je mar dopustil, da ste zaman beračili? Ne, na vas je razlil svojega Duha in napravil, da vam je srce navdala aradost, in vam zaprl usta, da niste mogli najti besed, tako silno velika je bila vaša radost.

    21 In sedaj, če vam Bog, ki vas je ustvaril, od katerega je odvisno vaše življenje in vse, kar imate in ste, dá, kar koli ga prosite, kar je prav, v veri, verujoč, da boste prejeli, o potem, kako bi morali vi drug drugemu adajati od imetja, ki ga imate.

    22 In če asodite človeka, ki vas prosi od vašega imetja, da ne bi umrl, in ga obsojate, koliko bolj pravična bo obsodba nad vami, ker bzadržujete svoje imetje, ki ne pripada vam, ampak Bogu, kateremu pripada tudi vaše življenje; in vendarle ničesar ne prosite, niti se ne pokesate za to, kar ste storili.

    23 Pravim vam, gorje tistemu človeku, kajti njegovo imetje bo preminilo z njim; in sedaj, to pravim tistim, ki so abogati, kar zadeva stvari tega sveta.

    24 In spet pravim revnim, vam, ki nimate in vendarle imate zadosti, da shajate iz dneva v dan; mislim vse vas, ki odrečete beraču, ker nimate; želel bi, da bi v srcu rekli, da: Ne dam, ker nimam, če pa bi imel, bi adal.

    25 In sedaj, če v srcu rečete tako, ostajate brez krivde, sicer ste aobsojeni; in obsodba nad vami je pravična, saj hlepite po tem, česar niste prejeli.

    26 In sedaj, zavoljo tega, kar sem vam govoril — to je zavoljo tega, da bi iz dneva v dan ohranjali odpuščanje grehov, da boste lahko ahodili brez krivde pred Bogom — bi želel, da bi brevnim cdajali od svojega imetja, vsakdo glede na to, kar ima, tako da boste dhranili lačne, oblačili gole, obiskovali bolne in jim nudili pomoč tako duhovno kot posvetno glede na njihove potrebe.

    27 In glejte, da bo vse to storjeno v modrosti in redu; kajti ni potrebno, da bi človek tekel ahitreje, kot ima moči. In spet, potrebno je, da bi bil marljiv, da bi tako osvojil nagrado; zato mora biti vse storjeno glede na red.

    28 In želel bi, da bi pomnili, da mora, kdor med vami si izposodi od svojega bližnjega, vrniti to, kar si je izposodil, kakor se je dogovoril, ali pa boš grešil; in morda boš povzročil, da bo grešil tudi tvoj bližnji.

    29 In končno, ne morem vam povedati vsega, s čimer lahko grešite; saj so raznolike poti in načini, in sicer jih je toliko, da jih ne morem našteti.

    30 Toliko pa vam lahko povem, da morate, če ne boste abdeli nad seboj in svojimi bmislimi in svojimi cbesedami in svojimi dejanji in ne boste izpolnjevali Božjih zapovedi in ne nadaljevali v veri v to, kar ste slišali glede Gospodovega prihoda, prav do konca svojega življenja, biti pogubljeni. In sedaj, o človek, pomni in se ne pogubi.