Mozija 29
    Footnotes

    29. poglavje

    Mozija predlaga, naj se namesto kralja izvoli sodnike. — Nepravični kralji ljudstvo vodijo v greh. — Alma mlajši je po glasu ljudstva izvoljen za vrhovnega sodnika. — Je tudi véliki duhovnik v Cerkvi. — Alma starejši in Mozija umreta. Med letoma 92 in 91 pr. Kr.

    1 Ko je Mozija torej to storil, je po vsej deželi med vse ljudstvo razposlal, želeč poznati njihovo voljo glede tega, kdo bo njihov kralj.

    2 In zgodilo se je, da je prišel glas ljudstva, rekoč: Želimo, naj nam bo Aron, tvoj sin, za kralja in za vladarja.

    3 Aron je torej odšel v nefijsko deželo, zato mu kralj ni mogel predati kraljestva; Aron kraljestva niti ne bi prevzel; niti ni bil kraljestva voljan prevzeti nobeden od aMozijevih sinov.

    4 Zato je kralj Mozija spet razposlal med ljudstvo; da, in sicer je med ljudstvo razposlal pisano besedo. In to so bile besede, ki so bile zapisane, rekoč:

    5 Glejte, o ljudstvo moje oziroma bratje moji, kajti cenim vas kot take, želim, da bi pretehtali zadevo, ki ste jo poklicani pretehtati — kajti želite imeti akralja.

    6 Razglašam vam torej, da je ta, ki mu kraljestvo upravičeno pripada, odklonil in kraljestva ne bo prevzel.

    7 In če bi torej moral biti namesto njega določen drugi, glejte, se bojim, da bi med vami nastali prepiri. In kdo ve, če se ne bo moj sin, ki mu kraljestvo pripada, ujezil in del tega ljudstva potegnil za seboj, kar bi med vami povzročilo vojne in prepire, kar bi bilo vzrok velikemu prelivanju krvi in izkrivljanju Gospodove poti, da, in pogubilo bi duše veliko ljudi.

    8 Pravim vam torej, bodimo modri in to pretehtajmo, kajti nimamo pravice pogubiti mojega sina, niti ne bi smeli imeti nikakršne pravice pogubiti drugega, če bi bil določen namesto njega.

    9 In če bi se moj sin spet povrnil k svojemu ponosu in puhlostim, bi preklical, kar je rekel, in zahteval pravico do kraljestva, kar bi povzročilo, da bi veliko grešil on in tudi to ljudstvo.

    10 In bodimo torej modri in to pričakujmo in naredimo to, kar bo temu ljudstvu zagotovilo mir.

    11 Zato bom preostanek svojih dni vaš kralj; vendar aimenujmo bsodnike, da bodo temu ljudstvu sodili glede na naš zakon; in na novo bomo uredili zadeve tega ljudstva, kajti za sodnike bomo določili modre može, ki bodo temu ljudstvu sodili glede na Božje zapovedi.

    12 Bolje je torej, da človeku sodi Bog kakor človek, kajti Božje sodbe so vselej pravične, človekove sodbe pa niso vselej pravične.

    13 Če bi bilo torej možno, da bi za kralje imeli apravične može, ki bi uvedli Božje zakone in tem ljudem sodili glede na njegove zapovedi, da, če bi za kralje imeli može, ki bi delali tako, prav kakor je za to ljudstvo moj oče bBenjamin — vam povem, če bi bilo temu vselej tako, potem bi bilo dobro, da bi vselej imeli kralje, ki bi vam vladali.

    14 In celo jaz sam sem delal z vso močjo in sposobnostmi, ki sem jih posedoval, da bi vas učil Božje zapovedi in da bi po vsej deželi vzpostavil mir, da ne bi bilo vojn, niti prepirov, niti tatvin, niti plenjenja, niti umorov, niti nikakršne krivičnosti;

    15 in kdor je bil krivičen, tega sem akaznoval glede na zločin, ki ga je zagrešil, glede na zakon, ki so nam ga dali naši očetje.

    16 Sedaj vam povem, da zato, ker vsi ljudje niso pravični, ni dobro, da bi imeli kralja oziroma kralje, da bi vam vladali.

    17 Kajti glejte, kolikšno akrivičnost povzroči en bhudoben kralj, da, in kako veliko uničenje!

    18 Da, spomnite se kralja Noeta, njegove ahudobije in njegovih gnusob in tudi hudobije in gnusob njegovega ljudstva. Glejte, kako veliko uničenje je prišlo nadnje; in zaradi svojih krivičnosti so bili prav tako bzasužnjeni.

    19 In če ne bi bilo posredovanja njihovega vsemodrega Stvarnika, in to zaradi njihovega iskrenega kesanja, bi morali do sedaj neizogibno ostati v suženjstvu.

    20 Toda glejte, rešil jih je, ker so pred njim apostali ponižni; in ker so glasno bklicali k njemu, jih je rešil iz suženjstva; in tako v vseh primerih dela Gospod s svojo močjo med človeškimi otroki in podaja roko cmilosti tem, ki vanj dzaupajo.

    21 In glejte, sedaj vam povem, krivičnega kralja ne morete vreči s prestola, razen z veliko prepira in veliko prelivanja krvi.

    22 Kajti glejte, aprijatelje ima v krivičnosti in okrog sebe ima stražarje; in razveljavi zakone tistih, ki so pred njim vladali pravično; in Božje zapovedi potepta pod svojimi nogami;

    23 in odredi zakone in jih razpošlje med ljudstvo, da, zakone po lastni ahudobiji; in kdor njegovim zakonom ni poslušen, tega da ubiti; in kdor se mu bo uprl, nad té bo poslal svoje čete, da se bodo bojevale in če jih bo lahko, jih bo pobil; in tako nepravični kralj izkrivlja poti vse pravičnosti.

    24 In sedaj glejte, povem vam, ni dobro, da bi nad vas prišle takšne gnusobe.

    25 Zato po glasu tega ljudstva izberite sodnike, da se vam bo lahko sodilo glede na zakone, ki so pravi, ki so vam jih dali naši očetje in ki jim jih dala Gospodova roka.

    26 Ni torej v navadi, da bi glas ljudstva želel kar koli v nasprotju s tem, kar je prav; je pa v navadi za manjši del ljudstva, da želi, kar ni prav; zato se boste tega držali in bo postalo vaš zakon — da boste svoj posel izvajali po glasu ljudstva.

    27 In ače bo prišel čas, da bo glas ljudstva izbral krivičnost, tedaj je čas, da vas bodo doletele Božje sodbe; da, tedaj je čas, ko vas bo obiskal z velikim uničenjem, in sicer kakor je to deželo obiskoval doslej.

    28 In če torej imate sodnike in vam ne sodijo glede na zakon, ki je bil dan, lahko dosežete, da jim bo sodil višji sodnik.

    29 Če vaši višji sodniki ne sodijo s pravično sodbo, naročite, naj se zbere majhno število vaših nižjih sodnikov in ti naj glede na glas ljudstva sodijo vašim višjim sodnikom.

    30 In zapovedujem vam, da to delate v strahu pred Gospodom; in zapovedujem vam, da to delate in da nimate kralja; če bo to ljudstvo grešilo in bilo krivično, bo za to odgovarjalo.

    31 Kajti glejte, povem vam, krivičnosti njihovih kraljev so povzročile, da je veliko ljudi grešilo; zato bodo za njihove krivičnosti odgovarjali njihovi kralji.

    32 In želim torej, da v tej deželi ne bi bilo več te aneenakosti, zlasti med tem mojim ljudstvom; vendar želim, da bo ta dežela dežela bsvobode in da bo cvsak lahko užival svoje pravice in tudi privilegije tako dolgo, dokler se Gospodu zdi prav, da lahko živimo v deželi in jo dedujemo, da, in sicer tako dolgo, dokler bo kdo od našega potomstva ostal na obličju te dežele.

    33 In veliko več jim je zapisal kralj Mozija, razkrivajoč jim vse preizkušnje in težave pravičnega kralja, da, vse duševne muke zavoljo svojega ljudstva in tudi vsa godrnjanja ljudstva kralju; in vse to jim je pojasnil.

    34 In povedal jim je, da tega ne bi smelo biti, ampak naj breme pride nad vse ljudstvo, da bo vsakdo prenašal svoj del.

    35 In prav tako jim je razkril vse neugodne plati, pod katerimi so delali, ko so imeli nepravičnega kralja, ki jim je vladal;

    36 da, vse njegove krivičnosti in gnusobe in vse vojne in prepire in prelivanja krvi in tatvine in plenjenja in vdajanja vlačugarstvu in vsakovrstne krivičnosti, ki jih ni moč našteti — govoreč jim, da tega ne bi smelo biti, da je bilo to izrecno v nasprotju z Božjimi zapovedmi.

    37 In sedaj se je zgodilo, da jih je, potem ko je kralj Mozija to razposlal med ljudi, resnica njegovih besed prepričala.

    38 Zato so se odrekli željam po kralju in postali silno neučakani, da bi po vsej deželi vsak imel enake možnosti; da, in vsak je izrazil pripravljenost odgovarjati za svoje grehe.

    39 Zato se je zgodilo, da so se v skupinah zbrali po vsej deželi, da so glasovali o tem, kdo naj bodo njihovi sodniki, da jim bodo sodili glede na azakon, ki jim je bil dan; in silno so se vzradostili zaradi bsvobode, ki jim je bila dana.

    40 In njihova ljubezen do Mozija se je okrepila; da, cenili so ga bolj kot vsakega drugega človeka; kajti nanj niso gledali kot na tirana, ki si prizadeva za svojo korist, da, za tisti pohlep, ki izpridi dušo; kajti od njih ni zahteval bogastva, niti se ni radostil v prelivanju krvi; ampak je v deželi vzpostavil amir in svojemu ljudstvu je dovolil, da so bili rešeni vsakršnega suženjstva; zato so ga cenili, da, silno, neizmerno.

    41 In zgodilo se je, da so imenovali asodnike, da jim vladajo oziroma da jim sodijo glede na zakon; in to so storili po vsej deželi.

    42 In zgodilo se je, da so Alma imenovali za prvega vrhovnega sodnika in bil je tudi véliki duhovnik, ker mu je oče podelil službo in mu dal nadzorstvo glede vseh cerkvenih zadev.

    43 In sedaj se je zgodilo, da je Alma ahodil po Gospodovih poteh in je izpolnjeval njegove zapovedi in je sodil s pravično sodbo; in v deželi je bil nepretrgan mir.

    44 In tako se je vladavina sodnikov začela po vsej zarahemelski deželi med vsemi ljudmi, ki so se imenovali Nefijci; in Alma je bil prvi in vrhovni sodnik.

    45 In sedaj se je zgodilo, da je njegov oče umrl, ko je bil star dvainosemdeset let, in živel je, da bi izpolnil Božje zapovedi.

    46 In zgodilo se je, da je v triintridesetem letu svoje vladavine umrl tudi Mozija, ko je bil star atriinšestdeset let; skupaj je bilo petsto in devet let od časa, ko je Lehi zapustil Jeruzalem.

    47 In tako se je končala vladavina kraljev nad Nefijevim ljudstvom; in tako so se končali dnevi Alma, ki je bil ustanovitelj njihove cerkve.