2008
Feʻunga Lelei ki he Ngāué
Sepitema 2008


Feʻunga Lelei ki he Ngāué

ʻ I he kolo femoʻuekina ko Sauamí ʻi Kana—ʻa ia ʻoku ʻiloa ko e kolo ʻo e maá koeʻuhi ko e tokolahi e kau tuʻuaki mā ʻi he veʻehalá pe mā ʻoku fakatau atu mei he ngaahi laulau ʻoku hilifaki ʻi honau ʻulú—ʻoku nofo ai ʻa Pīsila Siengikū, ko ha finemui ʻi he Kolo Siengikolomú, ʻi he Vahefonua ʻAsamanikisi Kaná. Naʻe papitaiso ʻa Pīsila ʻi hono taʻu hivá, pea ʻokú ne ngāue mālohi ʻi he Siasi ʻo Sīsū Kalaisi ʻo e Kau Māʻoniʻoni ʻi he Ngaahi ʻAho Kimui Ní mo hono māhanga tangata ko Pilinisí, pea mo e toenga ʻo hono fāmilí.

ʻI he kumi ʻe Pīsila ha ngāue ke fai ʻi heʻene polokalama Fakalakalaka Fakatāutahá, naʻe ʻikai fie maʻu ia ke ne fekumi mamaʻo ki ai. Naʻe ʻi hono uōtí pē ha faifekau tokoni ʻofa fakaetangata ko Sisitā Tomusoni ʻa ia naʻá ne lolotonga feinga ke akoʻi e lea faka-Pilitāniá ki he kakai lalahi ʻo e koló. Ko e tokolahi taha ʻo e kakai ʻi Sauamí naʻe ʻikai te nau poto he lea faka-Pilitāniá pea ʻikai poto ʻa Sisitā Tomusoni heʻenau lea faka-Tuaí (Twi dialect), ʻo faingataʻa ai ʻene fetuʻutaki mo ʻene kau akó.

Ko e taimi ʻeni naʻe ʻaonga ai ʻa Pīsilá, he naʻá ne ako lea faka-Pilitāniá ʻi ʻapiako peá ne leaʻaki e ngaahi lea fakafeituʻu ʻe faá, kau ai e lea faka-Tuaí. Naʻá ne feʻunga lelei mo e ngāué. Naʻe lava ke ne fetuʻutaki mo e tokotaha kotoa pē.

Naʻe pehē ʻe Pīsila, “ʻI heʻeku aʻu ki he tuʻunga ʻulungāanga mahuʻinga ko e ʻiló, ne u manatuʻi ai ʻa e ngāue tokoni ʻi he kalasi ako laukongá mo e tohí. ʻI he kamataʻangá ne u ongoʻi faingataʻaʻia ke tuʻu ʻi muʻa heʻeku ngaahi faʻeé mo e tamaí [ʻa e kakai lalahi ʻo hono koló] pea akoʻi kiate kinautolu e lea faka-Pilitāniá. Naʻe ʻikai ke faingofua ʻa e uike ʻuluakí mo e uá he naʻa nau ongoʻi ʻe kinautolu ko ʻeku ʻi aí ke lumolumaʻi kinautolu, ka naʻá ku maʻu ai ʻa e faingamālie ke fakamatalaʻi ange ʻa e ʻuhinga ʻo ʻeku ʻi aí.” Hili pē iá pea lele lelei e meʻa kotoa, pea toe ola lelei ange mo e fetuʻutakí ʻi he vā ʻo e faiako kei finemuí ni mo ʻene kau ako kakai lalahí.

ʻI he kakato e ngāue ʻa Pīsilá, naʻá ne fakakaukau ke mavahe ā mei he kalasí ka naʻá ne toe fakakaukau ke ʻoua. ʻOkú ne pehē, “ʻOku fakamānako ʻaupito e kalasi ako laukonga mo e tohí, pea naʻe ʻikai te u teitei fie mavahe mei ai.” Ne hoko atu pē ʻa e tokoni ʻa Pīsilá ʻi he loto-ʻofa, ʻo ne manatuʻi ko kinautolu ʻoku tokoni ki he niʻihi kehé ʻoku nau ʻi he ngāue pē foki ʻa e ʻOtuá.

Kuo maʻu ʻe Pīsila hono Pale Fakalāngilangi ʻo e Tuʻunga Fakafinemuí. ʻOkú ne pehē, “Kuo tokoni e polokalama ʻa e Kau Finemuí ke tupulaki ʻeku fakamoʻoni ki he Siasí. ʻOku ou ʻiloʻi naʻe uiuiʻi ʻa Siosefa Sāmita ʻe he ʻOtuá pea ʻoku moʻoni e Siasí. ʻOku ou ʻilo ko ha palōfita moʻui ʻa Palesiteni Tōmasi S. Monisoni pea ʻokú ne maʻu fakahā maʻá e Siasí fakakātoa. ʻOku ou ʻilo ʻoku moʻoni kotoa e ngaahi tokāteline mo e ngaahi tefitoʻi moʻoni ʻo e Siasí.”

Neongo ʻoku ʻikai kei ʻi he Kau Finemuí ʻa Pīsila ko ha finemui, ka ʻokú ne kei ʻi he Kau Finemuí pē. Kuo uiuiʻi ia ke ne hoko ko e sekelitali ʻi he kau palesitenisī ʻo e Kau Finemuí ʻi he koló.

Ko e taha ia ʻo e ngaahi taumuʻa ʻa Pīsilá ke ne ʻalu ʻo ngāue fakafaifekau maʻá e Siasí ʻi he hoko hono taʻu 21 koeʻuhí ke ne lava ʻo vahevahe ʻene fakamoʻoní mo e niʻihi kehé pea hokohoko atu ʻa e tukufakaholo ʻo e ngāue tokoní.