Sveti spisi
Mozija 2


2. poglavje

Kralj Benjamin nagovori svoje ljudstvo. — Pripoveduje o pravičnosti, poštenosti in duhovnosti svoje vladavine. — Svetuje jim, naj služijo svojemu nebeškemu Kralju. — Tisti, ki se upirajo Bogu, bodo trpeli tesnobo, ki bo kot neugasljiv ogenj. Okrog leta 124 pr. Kr.

1 In zgodilo se je, da so se, ko je Mozija storil, kakor mu je oče zapovedal, in po vsej deželi izdal razglas, ljudje po vsej deželi zbrali, da bi šli v tempelj, da bodo slišali besede, ki jim jih bo govoril kralj Benjamin.

2 In bilo jih je veliko število, celo tako veliko, da jih niso prešteli; kajti v deželi so se silno namnožili in močno okrepili.

3 In vzeli so tudi od prvencev svoje drobnice, da bi darovali žrtev in žgalne daritve glede na Mojzesovo postavo.

4 In da bi se tudi zahvalili Gospodu, svojemu Bogu, ki jih je izpeljal iz jeruzalemske dežele in ki jih je rešil iz rok njihovih sovražnikov in jim je za učitelje določil pravične može in prav tako za kralja pravičnega moža, ki je vzpostavil mir v zarahemelski deželi in ki jih je učil izpolnjevati Božje zapovedi, da bi se radostili in bi jih navdajala ljubezen do Boga in vseh ljudi.

5 In zgodilo se je, da so si, ko so prišli k templju, okrog in okrog postavili šotore, vsakdo glede na svojo družino, ki jo je sestavljala njegova žena in njegovi sinovi in njegove hčere in njihovi sinovi in njihove hčere od najstarejšega do najmlajšega, in vsaka družina je bila ena od druge ločena.

6 In šotore so si postavili okrog templja in vsakdo si je šotor postavil z vhodom proti templju, da bi tako lahko ostali v šotorih in slišali besede, ki jim jih bo govoril kralj Benjamin.

7 Kajti množica je bila tako velika, da kralj Benjamin vseh ni mogel učiti znotraj tempeljskega obzidja, zato je dal postaviti stolp, da bi tako njegovo ljudstvo lahko slišalo besede, ki jim jih bo govoril.

8 In zgodilo se je, da je začel svojemu ljudstvu govoriti s stolpa; in zaradi velikanske množice vsi niso mogli slišati njegovih besed; zato je naročil, da se besede, ki jih je govoril, zapiše in pošlje med te, ki niso bili v dosegu njegovega glasu, da bi njegove besede prejeli tudi oni.

9 In to so besede, ki jih je govoril in jih dal zapisati, rekoč: Bratje moji, vsi vi, ki ste se zbrali, vi, ki slišite moje besede, ki vam jih bom ta dan govoril; kajti nisem vam zapovedal priti semkaj, da bi zlahka jemali besede, ki jih bom govoril, ampak da bi mi prisluhnili in napeli ušesa, da boste slišali, in odprli srce, da boste razumeli, in razum, da se vam bodo pred očmi razkrile Božje skrivnosti.

10 Nisem vam zapovedal priti semkaj, da bi se me bali ali da bi mislili, da sem jaz sam več kakor smrtnik.

11 Ampak sem kakor vi, podvržen vsakovrstnim slabostim telesa in duha; vendarle me je to ljudstvo izvolilo in oče me je posvetil in po Gospodovi roki mi je bilo dopuščeno biti vladar in kralj nad tem ljudstvom; in njegova neprimerljiva moč me je ohranjala in obvarovala, da sem vam služil z vso odločnostjo, umom in močjo, ki mi jih je dal Gospod.

12 Povem vam, kakor mi je bilo dopuščeno preživeti dneve, da sem vam služil prav do tega trenutka in od vas nisem zahteval ne zlata, ne srebra, ne kakršnega koli bogastva;

13 niti nisem dopustil, da bi vas zapirali v ječe, niti da bi drug drugega zasužnjevali, niti da bi morili, ali plenili, ali kradli, ali prešuštvovali; celo nisem niti dopustil, da bi zagrešili kakršno koli hudobijo, in v vsem sem vas učil izpolnjevati Gospodove zapovedi, v vsem, kar vam je zapovedal —

14 in celo jaz sam sem delal s svojimi lastnimi rokami, da bi vam služil in da ne bi bili obremenjeni z davki in da nad vas ne bi prišlo nič, kar bi bilo bridko prenašati — in o vsem tem, kar sem govoril, ste ta dan vi sami priče.

15 Vendarle, bratje moji, tega nisem storil, da bi se bahal, niti tega ne pravim, da bi vas s tem obtožil; ampak vam to pravim, da boste vedeli, da lahko ta dan pred Bogom odgovarjam čiste vesti.

16 Glejte, povem vam, da se, ker sem vam rekel, da sem svoje dneve preživel, da sem vam služil, ne želim bahati, saj sem le Bogu služil.

17 In glejte, to vam povem, da se boste lahko učili modrosti; da boste lahko spoznali, da ko služite svojim soljudem, le Bogu služite.

18 Glejte, imeli ste me za kralja; in če jaz, katerega imate za kralja, delam, da služim vam, mar potem ne bi morali tudi vi delati, da bi služili drug drugemu?

19 In glejte tudi, če si jaz, katerega imate za kralja, ki sem svoje dni preživel, da sem vam služil, in vendarle sem služil Bogu, zaslužim kakršno koli zahvalo od vas, o kako bi se vi morali zahvaljevati nebeškemu Kralju!

20 Povem vam, bratje moji, če boste vso zahvalo in hvalo, ki jo zmore posedovati vsa vaša duša, izkazali tistemu Bogu, ki vas je ustvaril in vas ohranil in obvaroval in napravil, da ste se radostili in vam dovolil, da ste drug z drugim živeli v miru —

21 vam povem, da bi, če bi služili njemu, ki vas je ustvaril od začetka in vas iz dneva v dan ohranja, ko vam daje dih, da lahko živite in se gibljete in delate glede na svojo voljo in vas celo podpira od enega trenutka do drugega — pravim, če bi mu služili z vso svojo dušo, bi bili še vedno nekoristni služabniki.

22 In glejte, vse, kar od vas zahteva, je, da izpolnjujete njegove zapovedi; in obljubil vam je, da boste, če boste njegove zapovedi izpolnjevali, v deželi uspevali; in nikoli ne spreminja tega, kar je rekel; če torej njegove zapovedi izpolnjujete, vas blagoslovi in vam pomaga k uspehu.

23 In sedaj, kot prvo, ustvaril vas je in vam dal življenje, za kar ste mu dolžni.

24 In drugič, zahteva, da bi delali, kakor vam je zapovedal; kajti če tako delate, vas nemudoma blagoslovi; in zato vam je plačal. In še vedno ste mu dolžni in ste mu in mu boste na veke vekov; s čim se imate torej bahati?

25 In sedaj vprašam, mar lahko sploh kaj rečete zase? Odgovarjam vam, ne. Ne morete reči niti, da ste toliko kot zemeljski prah; vendarle ste bili iz zemeljskega prahu ustvarjeni; toda glejte, ta pripada njemu, ki ga je ustvaril.

26 In jaz, celo jaz, katerega imate za kralja, nisem nič boljši, kakor ste vi sami; saj sem tudi sam iz prahu. In vidite, da sem star in to umrljivo telo bom kmalu prepustil materi zemlji.

27 Kakor sem vam torej rekel, da sem vam služil, hodeč pred Bogom s čisto vestjo, prav tako sem vas tokrat dal zbrati, da bom lahko brez krivde in da vaša kri ne bi prišla name, ko bom stal pred Bogom, da mi bo sodil za to, kar mi je zapovedal glede vas.

28 Povem vam, da sem vas dal zbrati, da bi si z oblačil očistil vašo kri v tem časovnem obdobju, ko bom šel kmalu v grob, da bi odšel v miru in se bo moj nesmrtni duh lahko pridružil zborom zgoraj pri petju hvale pravičnemu Bogu.

29 In nadalje vam povem, da sem vas dal zbrati, da bi vam razglasil, da ne morem več biti vaš učitelj, niti vaš kralj;

30 kajti prav tačas mi vse telo silno trepeta, ko vam poskušam govoriti; toda Gospod Bog me podpira in mi je dopustil, da vam govorim, in zapovedal mi je, naj vam ta dan razglasim, da je moj sin Mozija vaš kralj in vladar.

31 In sedaj, bratje moji, želel bi, da bi delali, kakor ste delali doslej. Kakor ste izpolnjevali moje zapovedi in tudi zapovedi mojega očeta in ste uspevali in ste bili obvarovani pred tem, da bi padli v roke svojih sovražnikov, prav tako boste, če boste izpolnjevali zapovedi mojega sina oziroma Božje zapovedi, ki vam jih bo izročil, v deželi uspevali in vaši sovražniki nad vami ne bodo imeli moči.

32 Toda, o ljudstvo moje, varujte se, da med vami ne bodo nastali prepiri in se boste odločili, da boste poslušni zlemu duhu, o čemer je govoril moj oče Mozija.

33 Kajti glejte, gorje je izrečeno nad njim, ki se odloči poslušati tega duha; kajti če se ga odloči poslušati in ostane v svojih grehih in umre, tisti svoji duši pije prekletstvo; kajti za svoje plačilo prejme večno kazen, ker je Božjo postavo prekršil navzlic svojemu spoznanju.

34 Povem vam, da jih ni med vami, razen majhnih otrok, ki glede teh stvari ne bi bili poučeni, ki ne bi vedeli, da ste za večno dolžni nebeškemu Očetu, da mu povrnete za vse, kar imate in ste; in poučevali so vas tudi glede zapisov, ki vsebujejo prerokbe, ki so jih govorili sveti preroki, prav do časa, ko je naš oče Lehi zapustil Jeruzalem;

35 in tudi vse, kar so do sedaj govorili naši očetje. In glejte tudi, govorili so, kar jim je zapovedal Gospod; zato so pravični in zanesljivi.

36 In sedaj, povem vam, bratje moji, da se boste, potem ko ste to spoznali in bili o vsem tem poučeni, če se boste pregrešili in ravnali proti temu, o čemer je bilo govora, umaknili od Gospodovega Duha, da ne bo mogel imeti mesta v vas, da bi vas vodil po poteh modrosti, da bi bili blagoslovljeni, uspešni in obvarovani —

37 povem vam, da se človek, ki to počne, Bogu odkrito upre; zato se odloči, da bo poslušen zlemu duhu, in postane sovražnik vse pravičnosti; zato Gospod v njem nima mesta, kajti ne prebiva v nesvetih templjih.

38 Če se torej ta človek ne pokesa in ostane in umre kot sovražnik Bogu, zahteve božanske pravice v njegovi nesmrtni duši prebudijo živ občutek njegove lastne krivde, ki povzroči, da se umakne iz Gospodove navzočnosti in to ga v prsih navda s krivdo in bolečino in tesnobo, kar je kot neugasljiv ogenj, katerega plameni se dvigajo na veke vekov.

39 In sedaj vam povem, da ta človek ne more več zahtevati milosti; zato je njegova končna obsodba, da prenaša neskončno mučenje.

40 O, vsi vi stari ljudje in tudi vi mladi ljudje in vi majhni otroci, ki lahko razumete moje besede, kajti govoril sem vam jasno, da bi razumeli, molim, da bi se v vas prebudil spomin na strašno stanje teh, ki so zapadli v prestopek.

41 In nadalje bi želel, da bi pretehtali blagoslovljeno in srečno stanje tistih, ki izpolnjujejo Božje zapovedi. Kajti glejte, v vsem so blagoslovljeni tako posvetno kot duhovno; in če bodo zvesto vztrajali do konca, bodo sprejeti v nebesa, da bodo tako lahko prebivali z Bogom v stanju neskončne sreče. O pomnite, pomnite, da so te stvari resnične; kajti to je govoril Gospod Bog.