Sveti spisi
1 Nefi 1


Prva Nefijeva knjiga

Njegovo vladanje in delovanje

Poročilo o Lehiju in njegovi ženi Sariji in njegovih štirih sinovih, ki se imenujejo (začenši pri najstarejšem) Laman, Lemuel, Sam in Nefi. Gospod Lehija posvari, naj odide iz jeruzalemske dežele, ker ljudem prerokuje glede njihove krivičnosti in si prizadevajo, da bi mu pokončali življenje. Z družino se odpravi na tridnevno pot v divjino. Nefi s seboj vzame svoje brate in se vrne v jeruzalemsko deželo po zapis Judov. Poročilo o njihovem trpljenju. Za žene vzamejo Izmaelove hčere. S seboj vzamejo svoje družine in odidejo v divjino. Njihovo trpljenje in stiske v divjini. Smer njihovih potovanj. Pridejo do velikih vodá. Nefiju se bratje uprejo. Zmede jih in zgradi ladjo. Kraj poimenujejo Izobilje. Čez velike vode gredo v obljubljeno deželo in tako naprej. To je glede na Nefijevo poročilo; oziroma drugače rečeno: Jaz, Nefi, sem zapisal ta zapis.

1. poglavje

Nefi začne zapisovati o svojem ljudstvu. — Lehi v videnju vidi ognjen steber in bere iz preroške knjige. — Slavi Boga, napove Mesijev prihod in prerokuje uničenje Jeruzalema. — Judje ga preganjajo. Okrog leta 600 pr. Kr.

1 Jaz, Nefi, sem se rodil dobrim staršem, zato sem bil nekoliko poučen v vsej učenosti svojega očeta; in ker sem v teku svojih dni videl veliko stisk, vendar ker sem bil vse svoje dni močno priljubljen pri Gospodu, da, ker imam veliko spoznanje o Božji dobroti in skrivnostih, zato napravim zapis o svojih ravnanjih v svojih dneh.

2 Da, zapis napravim v jeziku mojega očeta, ki se sestoji iz judovskega učenja in egipčanskega jezika.

3 In vem, da zapis, ki ga delam, izpričuje resnico; in delam ga s svojo lastno roko; in delam ga glede na svoje znanje.

4 Kajti zgodilo se je na začetku prvega leta vladavine Sedekíja, Judovega kralja (moj oče, Lehi, je vse svoje dni prebival v Jeruzalemu); in v tistem letu je prišlo veliko prerokov, prerokujoč ljudstvu, da se morajo pokesati, ali pa mora biti veliko mesto Jeruzalem uničeno.

5 Zatorej se je zgodilo, da je moj oče, Lehi, ko je šel, molil h Gospodu, da, in sicer z vsem srcem, za dobro svojega ljudstva.

6 In zgodilo se je, da se je, ko je molil h Gospodu, pojavil ognjen steber in ostal nad skalo pred njim; in veliko je videl in slišal; in zaradi tega, kar je videl in slišal, se je silno tresel in trepetal.

7 In zgodilo se je, da se je vrnil v svojo lastno hišo v Jeruzalemu; in vrgel se je na svojo posteljo, prevzet z Duhom in s tem, kar je videl.

8 In ker je bil tako prevzet z Duhom, je bil odnešen v videnju, in sicer da je videl nebesa, ki so se odprla, in mislil je, da vidi Boga, ki sedi na svojem prestolu, obdan z neštetimi zbori angelov, ki so peli in hvalili svojega Boga.

9 In zgodilo se je, da je videl Enega, ki se je spuščal s srede neba, in videl je, da je bil njegov sij nad tistim od sonca opoldan.

10 In videl je tudi dvanajst drugih, ki so mu sledili, in njihov sijaj je prekašal tega od zvezd na nebesnem svodu.

11 In prišli so dol in šli po obličju zemlje; in prišel je prvi in stopil pred mojega očeta in mu dal knjigo in ga pozval, naj bere.

12 In zgodilo se je, da ga je, ko je bral, navdal Gospodov Duh.

13 In bral je, rekoč: Gorje, gorje, Jeruzalemu, kajti videl sem tvoje gnusobe! Da, in moj oče je glede Jeruzalema prebral veliko stvari — da bo uničen in prebivalci le-tega; veliko jih bo pokončanih z mečem in veliko jih bo odpeljanih v ujetništvo v Babilon.

14 In zgodilo se je, da je oče, ko je prebral in videl veliko velikih in čudovitih stvari, Gospodu zaklical veliko stvari, kot so: Velika in čudovita so tvoja dela, o Gospod Bog Vsemogočni! Tvoj prestol je visoko v nebesih in tvoja moč in dobrota in milost so nad vsemi prebivalci zemlje; in ker si milosten, ne boš dopustil, da bodo ti, ki pridejo k tebi, pogubljeni!

15 In takole je oče govoril, ko je hvalil svojega Boga; kajti njegova duša se je radostila in vse njegovo srce je bilo navdano zaradi stvari, ki jih je videl, da, ki mu jih je Gospod pokazal.

16 In sedaj jaz, Nefi, ne poročam o vseh stvareh, ki jih je oče zapisal, kajti zapisal je veliko stvari, ki jih je videl v videnjih in v sanjah; in zapisal je tudi veliko stvari, ki jih je prerokoval in govoril svojim otrokom, o čemer ne bom poročal v celoti.

17 Ampak bom napravil poročilo o svojih ravnanjih v svojih dneh. Glejte, očetov zapis bom okrajšal na plošče, ki sem jih napravil s svojimi lastnimi rokami; zatorej bom potem, ko bom očetov zapis okrajšal, napravil poročilo o svojem življenju.

18 Zato bi želel, da bi vedeli, da je potem, ko je Gospod mojemu očetu Lehiju pokazal toliko čudovitih stvari, da, glede uničenja Jeruzalema, glejte, šel med ljudi in jim začel prerokovati in jim razglašati glede tega, kar je tako videl kot slišal.

19 In zgodilo se je, da so ga Judje zasmehovali zaradi tega, o čemer je pričeval o njih; kajti resnično je pričeval o njihovi hudobiji in njihovih gnusobah; in pričeval je, da je to, kar je videl in slišal, in tudi to, kar je bral v knjigi, jasno razodelo Mesijev prihod in tudi odkupitev sveta.

20 In ko so Judje to slišali, so se nanj razjezili; da, prav kakor na starodavne preroke, ki so jih izgnali in kamenjali in pobili; in stregli so mu tudi po življenju, da bi mu ga vzeli. Toda glejte, jaz, Nefi, vam bom pokazal, da so Gospodove blage milosti nad vsemi tistimi, ki jih je izvolil, zaradi njihove vere, da jih bo napravil mogočne prav do moči za rešitev.