Molim, da nas bo uporabil
Majhna prizadevanja kolektivno prinašajo velike spremembe in dajo večji pomen veliko posameznim stvarem, ki jih delamo kot učenci Jezusa Kristusa.
Ta piškot iz listnatega testa in pistacij je zahvala. Spekla ga je družina Kadado, ki je desetletja imela v lasti tri pekarne v Damasku v Siriji. Ko se je začela vojna, zaradi blokade hrana in oskrba nista dosegli njihovega dela mesta. Kadadosovi so začeli stradati. Dobrodelna organizacija svetih iz poslednjih dni je z nekaj zelo pogumnega osebja iz Rahame Worldwide na vrhuncu tega obupnega stanja vsak dan začela razdeljevati tople obroke skupaj z mlekom za majhne otroke. Družina je po težkem času ponovno zaživela – kakor tudi njena pekarna – v novi državi.
V cerkveno pisarno je nedavno prispela škatla piškotov z naslednjim sporočilom: »Več kot dva meseca nam je uspelo dobivati hrano iz kuhinje Rahma cerkvene [dobrodelne] organizacije. Brez tega bi zaradi stradanja umrli. Prosimo, sprejmite ta /…/ vzorec iz moje trgovine kot majhen izraz zahvale. Prosim vsemogočnega Boga, naj vas blagoslovi /…/ pri vsem, kar delate.« 1
Piškot hvaležnosti in spomina. Namenjen je vam. Vsem, ki ste molili, potem ko ste zgodbo gledali po poročilih, vsem, ki ste bili prostovoljci, ko ni bilo prikladno, ali ki ste v človekoljubni sklad prijazno darovali denar, zaupajoč, da bo to prineslo nekaj dobrega – hvala vam.
Božanska odgovornost, da skrbimo za revne
Cerkev Jezusa Kristusa ima božansko naročilo, naj skrbi za revne. 2 To je eden od stebrov odrešenjskega in povzdignjenjskega dela. 3 Kar je veljalo v Almovih dneh, gotovo velja za nas: »In v svojih ugodnih okoliščinah tako niso odpravili nikogar, ki je bil gol, ali ki je bil lačen, ali ki je bil žejen, ali ki je bil bolan, ali ki ni imel jesti; in srca niso predajali bogastvu; zato so bili velikodušni do vseh, tako starih kot mladih, tako zasužnjenih kot svobodnih, tako moških kot žensk, bodisi zunaj cerkve ali v cerkvi, ne da bi delali razlike med tistimi, ki so potrebovali pomoč.« 4
Cerkev se na to naročilo odziva na najrazličnejše načine, vključno z naslednjimi:
-
S skrbnim služenjem, ki ga izvajamo preko Društva za pomoč, duhovniških zborov in razredov.
-
S postom in uporabo postnih darovanj.
-
Z dobrodelnimi kmetijami in obrati za konzerviranje.
-
S središči za sprejem priseljencev.
-
S skupinami za stike z zaporniki.
-
S cerkvenimi človekoljubnimi prizadevanji.
-
In z aplikacijo JustServe, kjer je na voljo, ki prostovoljce poveže s priložnostmi za služenje.
Vsi ti načini so organizirani preko duhovništva, kjer majhna prizadevanja kolektivno prinašajo velike spremembe in dajo večji pomen veliko posameznim stvarem, ki jih delamo kot učenci Jezusa Kristusa.
Preroki imajo skrbništvo nad vso zemljo
Preroki so zadolženi za vso zemljo, ne le za člane Cerkve. Iz lastnih izkušenj lahko poročam, kako osebno in predano Prvo predsedstvo jemlje to naročilo. Ker se potrebe večajo, so nam v Prvem predsedstvu naročili, naj močno povečamo svojo človekoljubno pomoč. Zanimajo jih največji trendi in najmanjše podrobnosti.
Nedavno smo jim prinesli eno od zaščitnih medicinskih oblačil, ki so jih sešili v Beehive Clothingu, da bi jih med pandemijo uporabljali v bolnišnicah. Predsednika Russella M. Nelsona je to kot zdravnika močno zanimalo. Ni ga hotel le videti. Hotel ga je obleči – preveriti rokave in dolžino in kako se zaveže na hrbtu. Kasneje nam je s čustvenim glasom rekel: »Ko se boste srečali z ljudmi pri svojih zadolžitvah, se jim v Gospodovem imenu zahvalite za post, darovanja in služenje.«
Humanitarno poročilo
Po naročilu predsednika Nelsona vam poročam o tem, kako se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni odziva na orkane, potrese, razseljevanje beguncev – in celo na pandemijo – zahvaljujoč prijaznosti svetih iz poslednjih dni in številnih prijateljev. Čeprav se je v zadnjih osemnajstih mesecih največ cerkvene pomoči osredotočilo na več kot tisoč petsto projektov, povezanih s covidom-19, se je Cerkev odzvala tudi na devetsto triintrideset naravnih katastrof in begunskih kriz v sto osmih državah. A statistika ne pove celotne zgodbe. Naj vam povem štiri kratke primere, ki nekoliko ponazarjajo, kaj delamo.
Pomoč Južni Afriki zaradi covida
Šestnajstletna Dieke Mphuti iz Welkoma v Južni Afriki je pred enim letom izgubila starše, zaradi česar je morala sama skrbeti za tri mlajše brate in sestre. Vedno je izredno težko našla dovolj hrane, a zaradi slabih dobav in karanten zaradi covida je postalo skoraj nemogoče. Pogosto so bili lačni, a so se izvlekli zgolj zaradi radodarnosti sosedov.
Dieke je nekega sončnega dne v avgustu 2020 presenetilo trkanje na vrata. Odprla je in zagledala dva tujca – eden je bil predstavnik Cerkve iz področne pisarne v Johannesburgu, drugi uradnik iz južnoafriškega oddelka socialnega skrbstva.
Obe organizaciji sta se združili, da bi prinesli hrano ogroženim družinam. Dieke si je oddahnila, ko je zagledala kup koruzne moke in drugih živil, ki so bila kupljena s cerkvenimi človekoljubnimi sredstvi. To ji bo pomagalo, da bo več tednov lahko prehranila družino, dokler je ne bodo dosegli vladni paketi pomoči.
Diekeina zgodba je ena od tisoče takšnih izkušenj, ki so se med pandemijo covida zgodile po svetu zahvaljujoč vašim posvečenim prispevkom.
Pomoč Afganistanu iz Ramsteina
Vsi smo videli nedavne slike na poročilih – na tisoče evakuiranih, ki so jih z letali odpeljali iz Afganistana. Veliko jih je prispelo do letalske baze ali drugih začasnih lokacij v Katarju, Združenih državah, Nemčiji in Španiji, preden so šli naprej do svoje končne postaje. Njihove potrebe so bile neodložljive in Cerkev se je odzvala z zalogami in prostovoljci. Cerkev je v letalski vojaški bazi Ramstein v Nemčiji priskrbela velike donacije plenic, mleka za dojenčke, hrane in čevljev.
Nekaj sester iz Društva za pomoč je opazilo, da veliko afganistanskih žensk uporablja srajce mož, da si pokrivajo glave, ker so jim v noriji na kabulskem letališču njihova tradicionalna pokrivala potegnili dol. V prijateljski gesti, ki je presegla vsakršne verske ali kulturne meje, so se sestre iz prvega oddelka v Ramsteinu zbrale, da bi sešile tradicionalna muslimanska oblačila za afganistanske ženske. Sestra Bethani Halls je rekla: »Slišale smo, da so ženske potrebovale molitvena oblačila, in me šivamo, zato da se bodo pri molitvi počutile [udobno].« 5
Popotresna pomoč na Haitiju
Naslednji primer kaže, da ni treba, da ste bogati ali stari, da bi delali dobra dela. Osemnajstletna Marie »Djadjou« Jacques je iz cavaillonske veje na Haitiju. Ko se je avgusta blizu njenega mesta zgodil uničujoči potres, je bila njena družinska hiša ena od na deset tisoče zgradb, ki so se zrušile. Skoraj nemogoče si je predstavljati obup, če izgubiš dom. A namesto da bi se Djadjou prepustila obupu, se je – neverjetno – obrnila navzven.
Associated Press
Videla je starejšo sosedo, ki ji je bilo težko, in je začela skrbeti zanjo. Drugim je pomagala odstranjevati ruševine. Kljub izčrpanosti se je pridružila drugim članom Cerkve pri razdeljevanju hrane in higienskih paketov. Njena zgodba je le eden od številnih presunljivih primerov služenja, ki ga opravljajo mladi in mladi odrasli, ko si prizadevajo posnemati vzor Jezusa Kristusa.
Pomoč po poplavah v Nemčiji
Le nekaj tednov pred potresom je še ena skupina mladih odraslih podobno služila na drugi strani Atlantika. Poplave, ki so julija prizadele zahodno Evropo, so bile najhujše v zadnjih desetletjih.
Ko se je voda naposled umaknila, je neki lastnik trgovine ob reki v okrožju Ahrweiler v Nemčiji pregledal škodo in bil docela skrušen. Ta ponižni mož, pobožni katoličan, je zašepetal molitev, da bi Bog poslal nekoga, ki bi mu pomagal. Že naslednje jutro je predsednik Dan Hammon iz frankfurtskega misijona v Nemčiji prispel v ulico z majhno skupino misijonarjev, ki so nosili rumene jopiče Roke pomoči. Voda je segala približno tri metre visoko na zidovih lastnika trgovine in za seboj pustila debelo plast blata. Prostovoljci so z lopatami blato zmetali ven, odstranili preprogo in pregrado in vse vrgli na kup na ulici za odvoz. Presrečni lastnik trgovine je ure delal skupaj z njimi, osupel nad tem, da je Gospod poslal skupino svojih služabnikov, da je odgovoril na njegovo molitev – in to v štiriindvajsetih urah! 6
»No, molim, da nas bo uporabil«
Ko je starešina Jeffrey R. Holland govoril o cerkvenih človekoljubnih prizadevanjih, je nekoč pripomnil: »Odgovori na molitve /…/ večinoma /…/ pridejo tako, da Bog uporabi druge ljudi. No, molim, da nas bo uporabil. Molim, da bomo odgovor na molitve ljudi.« 7
Bratje in sestre, s služenjem, darovanji, časom in ljubeznijo ste bili odgovor na številne molitve. In vendar je treba postoriti še veliko več. Kot krščeni člani Cerkve smo se zavezali, da bomo skrbeli za tiste, ki so v stiski. Naša individualna prizadevanja ne narekujejo nujno denarja ali oddaljenih lokacij; 8 narekujejo vodstvo Svetega Duha in voljno srce, zato da Gospodu rečemo: »Tukaj sem, pošlji mene!« 9
Leto, ki je ljubo Gospodu
V četrtem poglavju Evangelija po Luku je zapisano, da je Jezus prišel v Nazaret, kjer je odraščal, in je v sinagogi vstal, da bi bral. To je bilo malo pred njegovim delovanjem na zemlji; in navajal je odlomek iz Izaijeve knjige:
»Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost,
da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. /…/
/…/ Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali.« 10
Pričujem, da se sveti spisi izpolnjujejo tudi v našem času. Pričujem, da je Jezus Kristus prišel, da bi ozdravil strte v srcu. Njegov evangelij naj bi slepim povrnil vid. Njegova Cerkev naj bi pridigala rešitev iz ujetništva in Kristusovi učenci po svetu si prizadevajo, da bi osvobodili zatirane.
Naj zaključim tako, da ponovim vprašanje, ki ga je Jezus zastavil apostolu Simonu Petru: »Ali me ljubiš?« 11 Bistvo evangelija se strne s tem, kako odgovorimo na to vprašanje in hranimo njegova jagnjeta. 12 Z veliko spoštljivostjo in ljubeznijo do Jezusa Kristusa, našega Gospodarja, vsakega od nas prosim, da se pridružimo njegovemu čudovitemu služenju, in »molim, da nas bo uporabil«. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.