Božja ljubezen: v njej se duša najbolj radosti
Božje ljubezni ne najdemo v svojih življenjskih okoliščinah, temveč v njegovi prisotnosti v našem življenju.
Bratje in sestre, ali se zavedate, kako popolno vas Bog, naš nebeški Oče, ljubi? Ali globoko v duši čutite njegovo ljubezen?
Ko veste in razumete, kako popolnoma ste ljubljeni kot Božji otrok, to spremeni vse. Spremeni to, kaj čutite glede sebe, kadar delate napake. Spremeni to, kaj čutite, ko se zgodi kaj težkega. Spremeni vaš pogled na Božje zapovedi. Spremeni vaš pogled na druge in vašo sposobnost, da nekaj spremenite.
Starešina Jeffrey R. Holland je učil: »Prva velika zapoved vse večnosti je, naj ljubimo Boga z vsem srcem, vnemo, mišljenjem in močjo – to je prva velika zapoved. Toda prva velika resnica vse večnosti je, da nas Bog ljubi z vsem srcem, vnemo, mišljenjem in močjo.« 1
Kako lahko vsak od nas globoko v duši pozna to veliko resnico večnosti?
Prerok Nefi je v videnju videl najmočnejši dokaz Božje ljubezni. Potem ko je videl drevo življenja, je želel poznati razlago le-tega. V odgovor mu je angel pokazal mesto, mater in dete. Ko je Nefi gledal mesto Nazaret in pravično mati Marijo, ki je v rokah držala dete Jezusa, je razglasil: »Glej, Božje Jagnje, da, in sicer Sin Večnega Očeta!« 2
V tistem svetem trenutku je Nefi razumel, da je Bog z rojstvom Odrešenika pokazal svojo čisto in popolno ljubezen. Božja ljubezen, je pričeval Nefi, »se pretaka v srcih človeških otrok«. 3
Božjo ljubezen si lahko predstavljamo kot svetlobo, ki izžareva iz drevesa življenja in se pretaka čez vso zemljo v srca človeških otrok. Božja luč in ljubezen prežemata vse njegove stvaritve. 4
Včasih zmotno mislimo, da Božjo ljubezen lahko čutimo samo potem, ko sledimo železnemu drogu in jemo od sadu. Vendar Božje ljubezni niso deležni samo tisti, ki pridejo k drevesu, ampak je le-ta prav tista moč, ki nas spodbuja, da to drevo iščemo.
»[Z]atorej je od vsega najbolj zaželena,« je učil Nefi in angel je vzkliknil, »Da, in v njej se duša najbolj radosti.« 5
Pred dvajsetimi leti se je ljubi družinski član odmaknil od Cerkve. Imel je veliko neodgovorjenih vprašanj. Njegova žena, spreobrnjenka, je ostala zvesta svoji veri. Močno sta se trudila, da sta ohranila zakonsko zvezo zaradi razlik, ki so nastale.
Lani je zapisal tri vprašanja o Cerkvi, s katerimi se ni mogel sprijazniti, in jih poslal dvema paroma, s katerimi so bili več let prijatelji. Prosil jih je, naj razmislijo o teh vprašanjih in pridejo na večerjo, da bi izmenjali svoje misli.
Po tem obisku prijateljev je šel v svojo sobo in začel z delom na projektu. Večerni pogovor in ljubezen, ki so mu jo pokazali prijatelji, so bili v ospredju njegovih misli. Kasneje je zapisal, da je bil primoran prenehati z delom. Rekel je: »Močna svetloba mi je napolnila dušo. /…/ Poznal sem ta globok občutek razsvetljenja, vendar je tokrat postajal močnejši kot kdaj prej in je trajal več minut. Mirno sem sedel s tem občutkom, ki sem ga spoznal kot prikaz Božje ljubezni do mene. /…/ Začutil sem duhovni vtis, ki mi je povedal, da se lahko vrnem v cerkev in to Božjo ljubezen izrazim s tem, kar delam tam.«
Potem je razmišljal o svojih vprašanjih. Dobil je občutek, da Bog spoštuje njegova vprašanja, in naj ga to, da nima jasnih odgovorov, ne ustavlja pri tem, da bi šel naprej. 6 Medtem ko še naprej premišljuje, naj vsem izkazuje Božjo ljubezen. Ko je ravnal po tem vtisu, je čutil povezanost z Josephom Smithom, ki je po prvem videnju rekel: »Dušo mi je prežela ljubezen in veliko dni sem se lahko radostil s silno radostjo.« 7
Neverjetno je, da je nekaj mesecev kasneje ta družinski član dobil isti poklic, kot ga je imel pred dvajsetimi leti. Prvič, ko je imel ta poklic, je svoje dolžnosti opravljal kot skrbni član Cerkve. Zanj zdaj ni bilo več vprašanje »Kako lahko opravljam svoj poklic?«, temveč »Kako naj pokažem Božjo ljubezen s svojim služenjem?« S tem novim pristopom je občutil radost, smisel in namen v vseh vidikih svojega poklica.
Sestre in bratje, kako lahko prejmemo to preobražajočo moč Božje ljubezni? Prerok Mormon nas prosi: »[M]olite k Očetu z vso srčno vnemo, da vas bo lahko navdala ta ljubezen, ki jo je podelil vsem pravim privržencem njegovega Sina, Jezusa Kristusa.« 8 Mormon nas ne prosi samo, naj molimo, da bi nas lahko navdajala Božja ljubezen do drugih, temveč naj molimo, da se bomo zavedali čiste Božje ljubezni do sebe. 9
Ko nas navda njegova ljubezen, najdemo večjo radost v prizadevanju, da bi ljubili in služili kot on in postali »pravi[] privrženc[i] njegovega Sina, Jezusa Kristusa«. 10
Božje ljubezni ne najdemo v svojih življenjskih okoliščinah, temveč v njegovi prisotnosti v našem življenju. Njegovo ljubezen spoznamo, kadar prejmemo moč, ki presega našo, in kadar njegov Duh prinese mir, tolažbo in vodstvo. Včasih je morda težko čutiti njegovo ljubezen. Molimo lahko, da bomo imeli oči odprte, da bomo videli njegovo roko v svojem življenju in da bomo videli njegovo ljubezen v lepoti njegovih stvaritev.
Ko razmišljamo o Odrešenikovem življenju in njegovem neskončnem žrtvovanju, začenjamo razumeti njegovo ljubezen do nas. Spoštljivo pojemo besedilo Elize R. Snow: »Naš Odkupitelj je postal, življenje voljno dal.« 11 Jezusova ponižnost, ko je trpel za nas, kaplja v naše duše in nam odpira srca, da prosimo za njegovo odpuščanje, in nas prežema z željo, da bi živeli kakor je on. 12
Predsednik Russell M. Nelson je zapisal: »Bolj ko se zavežemo temu, da svoje življenje krojimo po Odrešenikovem, čistejša in bolj božanska postane naša ljubezen.« 13
Najin sin je povedal: »Ko sem bil star enajst let, smo se s prijatelji odločili, da se bomo pred učiteljem skrili in špricali prvo polovico učne ure v Osnovni. Ko smo končno prispeli, nas je učitelj na naše presenečenje toplo pozdravil. Potem je v srčni molitvi izrazil iskreno hvaležnost Gospodu, da smo se odločili, da tistega dne pridemo v razred po svoji volji. Ne spomnim se, o čem je govorila lekcija, niti učiteljevega imena, vendar sem zdaj, kakih trideset let kasneje, še vedno ganjen zaradi čiste ljubezni, ki mi jo je tisti dan izkazal.«
Pred petimi leti sem opazovala vzor božanske ljubezni, ko sem bila v Osnovni v Rusiji. Videla sem zvesto sestro, ki je pokleknila pred otroka in jima pričevala, da bi Jezus, četudi bi samo onadva živela na zemlji, trpel in umrl samo zanju.
Pričujem, da je naš Gospod in Odrešenik zares umrl za vsakogar od nas. To je bil izraz njegove neskončne ljubezni do nas in do njegovega Očeta.
»Vem, da Odrešenik živi in da ob strani [nam] stoji! /…/ On živ je, blagoslavlja [nas].« 14
Odprimo svoja srca, da bomo prejeli čisto ljubezen, ki jo Bog čuti do nas, in potem širimo njegovo ljubezen v vsem, kar delamo in smo. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.