Vsakdanja obnova
Potrebujemo stalne, vsakdanje infuzije nebeške svetlobe. Potrebujemo »čas[e] pomiritve«, čase osebnostne obnove.
To lepo sabatno dopoldne smo se zbrali, da bi govorili o Kristusu, se radostili v njegovem evangeliju ter drug drugega podprli in krepili, ko hodimo po Odrešenikovi »Poti«. 1
Kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se s tem namenom zberemo vsak sabat, vse leto. Če niste člani Cerkve, vas najprisrčneje pozdravljamo in se vam zahvaljujemo, ker ste se nam pridružili, da bi častili Odrešenika in se o njem učili. Kot vi si prizadevamo – četudi nepopolno – da bi postali boljši prijatelji, bližnji in človeška bitja, 2 in to si prizadevamo delati tako, da posnemamo našega Vzornika Jezusa Kristusa.
Upamo, da lahko občutite iskrenost naših pričevanj. Jezus Kristus živi! On je Sin živega Boga in v današnjih dneh vodi preroke na zemlji. Vse vabimo, da pridete in poslušate Božjo besedo in ste deležni njegove dobrote! Pričujem vam, da je Bog med nami in da se bo zagotovo približal vsem, ki se mu približajo. 3
V čast nam je, da z vami hodimo po Učenikovi ravni in tesni poti učencev.
Umetnost hoje v ravni črti
Obstaja pogosto ponovljena teorija, da ljudje, ki se izgubijo, hodijo v krogih. Znanstveniki z Inštituta Max Planck za biološko kibernetiko so to teorijo nedavno testirali. Sodelujoče so odvedli v gost gozd in jim dali preprosta navodila: »Hodite v ravni črti.« Ni bilo vidnih markacij. Testiranci so se morali zanašati zgolj na svoj občutek za smer.
Kaj mislite, kako jim je šlo?
Znanstveniki so zaključili: »Ljudje [res] hodijo v krogih, če v smeri hoje nimajo zanesljivih oprijemljivih točk.« 4 Ko so jih kasneje izprašali, jih je nekaj samozavestno trdilo, da se niti malo niso oddaljili od smeri. Navzlic njihovi visoki samozavesti so podatki GPS pokazali, da so hodili v krogih, ki so v premeru merili najmanj dvajset metrov.
Zakaj tako stežka hodimo v ravni črti? Nekateri raziskovalci predpostavljajo, da so na terenu pomembna majhna, navidez neznatna odstopanja. Drugi so opozorili na dejstvo, da imamo vsi eno nogo, ki je malce močnejša od druge. Vendar je »bolj verjetno«, da imamo težave s hojo naravnost »[zaradi] vse večje negotovosti, kje točno je naravnost«. 5
Ne glede na vzrok je v človeški naravi: Brez zanesljivih vidnih markacij skrenemo s smeri.
Zakaj zatavamo s Poti
Ali ni zanimivo, kako majhni, navidezno nepomembni dejavniki v življenju lahko ogromno spremenijo?
To vem iz lastnih pilotskih izkušenj. Vsakič, ko sem se približeval letališču, sem vedel, da bodo večino mojega dela predstavljali manjši popravki smeri, zato da sem letalo varno usmeril na želeno pristajalno stezo.
Morda imate podobne izkušnje z vožnjo vozila. Veter, cestne nepravilnosti, nepopolna poravnanost volana, nepozornost – da ne omenjam dejanj drugih voznikov – vse vas lahko potisne z nameravane poti. Če teh dejavnikov ne upoštevate, imate lahko slab dan. 6
To se na nas nanaša fizično.
To se na nas naša tudi duhovno.
Večina sprememb v duhovnem življenju – pozitivnih in negativnih – se zgodi postopoma, korak za korakom. Prav kakor sodelujoči v študiji Max Planck se morda ne zavedamo, kdaj zaidemo s poti. Morda smo celo zelo samozavestni, da hodimo v ravni črti. A dejstvo je, da brez pomoči markacij, ki nas vodijo, s poti neizogibno skrenemo in končamo na krajih, kjer si nikoli ne bi mislili.
To velja za posameznike. Velja tudi za družbe in narode. V svetih spisih je veliko primerov.
V knjigi Sodnikov je zapisano, da je po Jozuetovi smrti »nastopil drug rod, ki ni poznal Gospoda in tudi ne njegovih del, ki jih je storil v prid Izraelu«. 7
Kljub osupljivim nebeškim posredovanjem, prikazovanjem, reševanjem in čudežnim zmagam, ki so jim bili izraelski otroci priča za časa Mojzesovega in Jozuetovega življenja, so ljudje v enem rodu Pot opustili in začeli hoditi glede na svoje želje. In seveda ni trajalo dolgo, ko so plačali ceno za takšno obnašanje.
Včasih so za takšen odpad potrebni rodovi. Včasih se zgodi v nekaj letih ali celo mesecih. 8 A dovzetni smo vsi. Ne glede kako močno so naše duhovne izkušnje v preteklosti vplivale na nas, smo kot človeška bitja nagnjeni k tavanju. Takšen je vzorec od Adamovih dni do zdaj.
Dobre novice
Toda vse še ni izgubljeno. V nasprotju s tavajočimi testiranci imamo zanesljive, vidne markacije, ki jih lahko uporabimo, da ocenimo smer.
In kaj so te markacije?
Zagotovo vključujejo vsakdanjo molitev in premišljevanje o svetih spisih in uporabljanje navdihnjenih orodij, denimo priročnika Pridi in hodi za menoj. Vsak dan se ponižno in odkritosrčno lahko približamo Božjemu prestolu. Lahko premišljujemo o svojih dejanjih in pregledamo trenutke svojega dne – svojo voljo in želje pretehtamo v luči Božjih. Če smo zatavali, Boga prosimo, naj nas povrne na pot, in se zavežemo, da se bomo poboljšali.
Ta čas vpogleda vase je priložnost, da ponovno naravnamo smer. V vrtu premisleka lahko hodimo z Gospodom in smo poučeni, okrepljeni in očiščeni s pisano in od duha razodeto besedo nebeškega Očeta. To je svet čas, ko se spomnimo svojih resnih zavez, da bomo sledili blagemu Kristusu, ko ocenimo svoj napredek in se uravnamo z duhovnimi markacijami, ki jih je Bog priskrbel za svoje otroke.
Na to glejte kot na svojo osebno vsakdanjo obnovo. Na našem potovanju romarjev na poti slave vemo, kako lahko je odpasti. A prav kakor nas majhni odmiki lahko odpeljejo z Odrešenikove Poti, nas majhna in preprosta poravnavanja zagotovo tudi lahko vodijo nazaj. Ko se nam v življenje prikrade tema, kar pogosto se, nam vsakdanja obnova odpre srce za nebeško svetlobo, ki nam razsvetljuje dušo ter prežene sence, strahove in dvome.
Majhna krmila, velike ladje
Če bomo iskali, nam bo »Bog /…/ dal spoznanje po svojem Svetem Duhu, da, po neizrekljivem daru Svetega Duha«. 9 Kakor pogosto ga bomo prosili, nas bo učil o Poti in nam pomagal hoditi po njej.
Seveda si moramo za to stalno prizadevati. Ne moremo biti zadovoljni s preteklimi duhovnimi izkušnjami. Potrebujemo stalno pritekanje.
Ne moremo se večno zanašati na pričevanja drugih. Pridobiti moramo svoja.
Potrebujemo stalne, vsakdanje infuzije nebeške svetlobe.
Potrebujemo »čas[e] pomiritve«, 10 čase osebnostne obnove.
»[T]ekoče vode« ne morejo dolgo »osta[ti] nečiste«. 11 Zato da bomo svoje misli in dejanja ohranili čiste, moramo vztrajati!
Navsezadnje obnova evangelija in Cerkve ni nekaj, kar se je zgodilo enkrat in je končano. Gre za trajajoči postopek – vsak dan posebej, vsako srce posebej.
Kakor tečejo naši dnevi, teče tudi naše življenje. Neki avtor je to izrazil takole: »Dan je kakor vse življenje. Začnete delati eno, a končate tako, da delate nekaj drugega, načrtujete neko opravilo, a nikoli ne pride na vrsto. /…/ In na koncu življenja ima tudi ves vaš obstoj enako naključno kakovost. Vse vaše življenje ima isti vzorec kakor en sam dan.« 12
Ali bi radi spremenili vzorec svojega življenja?
Spremenite vzorec svojega dne.
Ali bi radi spremenili svoj dan?
Spremenite to uro.
Prav ta trenutek spremenite način razmišljanja, čutenja in dela.
Majhno krmilo lahko usmerja veliko ladjo. 13
Iz majhnih opek lahko nastane veličastna graščina.
Iz majhnih semen lahko zrastejo ogromne sekvoje.
Dobro preživete minute in ure so gradniki dobro preživetega življenja. Lahko navdihnejo dobroto, nas dvignejo iz suženjstva nepopolnosti in nas vodijo višje na odkupitveno pot odpuščanja in posvetitve.
Bog novih začetkov
Z vami se v srcu hvaležno zahvaljujem za sijajni dar nove priložnosti, novega življenja, novega upanja.
Svoj glas pošiljamo na višave v slavljenju našega radodarnega in odpuščajočega Boga. On je zagotovo Bog novih začetkov. Plemeniti namen vsega njegovega dela je, da bi nam, svojim otrokom, pomagal, da bi bili uspešni, ko si prizadevamo za nesmrtnost in večno življenje. 14
V Kristusu lahko postanemo nova bitja, kajti Bog je obljubil: »[K]olikor krat se bo moje ljudstvo pokesalo, tolikor krat jim bom odpustil njihove prestopke zoper mene« 15 in »se jih nič več ne spomnim«. 16
Moji ljubi bratje in sestre, dragi prijatelji, kdaj pa kdaj vsakega od nas zanese.
A lahko se vrnemo v pravo smer. Svojo pot lahko usmerjamo skozi temo in preizkušnje tega življenja in najdemo pot nazaj k ljubečemu nebeškemu Očetu, če iščemo in sprejmemo duhovne markacije, ki jih je priskrbel, se zanašamo na osebno razodetje in si prizadevamo za vsakdanjo obnovo. Tako postanemo pravi učenci našega ljubečega Odrešenika Jezusa Kristusa.
Pri tem se nam bo Bog smehljal. »Gospod /…/ te bo blagoslovil v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. Gospod te bo postavil za sveto ljudstvo.« 17
Molim, da bi si prizadevali za vsakdanjo obnovo in se še naprej trudili hoditi po poti Jezusa Kristusa. V imenu Jezusa Kristusa, amen.