Postanimo eno v Kristusu: prilika o naklonu
V Gospodovem času ni najpomembnejše to, kje začnemo, ampak kam smo namenjeni.
Kot fant sem gojil velike želje. Nekega dne po šoli sem vprašal: »Mami, kaj naj bom, ko odrastem: poklicni košarkar ali rock zvezdnik?« Na žalost »brezzobi čudežni« Clark ni kazal nobenih znakov bodoče športne ali glasbene slave. In navkljub številnim prizadevanjem so večkrat zavrnili moj vpis v višji izobraževalni program. Učitelji so mi nazadnje predlagali, naj vztrajam v standardnem razredu. Sčasoma sem razvil učne navade, s katerimi sem to nadomestil. A šele na misijonu na Japonskem sem začutil, da so se začele kazati moje intelektualne in duhovne sposobnosti. Še naprej sem trdo delal. A prvič v življenju sem v svoj razvoj sistematsko vključil Gospoda in to je spremenilo vse.
Bratje in sestre, v tej Cerkvi verjamemo v božanski potencial vseh Božjih otrok in v svojo zmožnost, da v Kristusu postanemo nekaj več. V Gospodovem času ni najpomembnejše to, kje začnemo, ampak kam smo namenjeni. 1
Za ponazoritev tega načela se bom oprl na osnove matematike. Naj vas torej ne zagrabi panika, če na generalni konferenci zaslišite besedo matematika. Osebje matematičnega oddelka na UBY mi jamči, da bo celo začetnik dojel ta poglavitni koncept. Začne se z enačbo premice. Presečišče je za naše namene na začetku premice. Presečišče ima lahko bodisi visoko bodisi nizko začetno točko. Naklon premice je torej lahko pozitiven ali negativen.
V življenju imamo vsi drugačna presečišča – začnemo na različnih mestih z različnimi naravnimi danostmi. Nekateri se rodijo z visokimi presečišči, polnimi priložnosti. Drugi se soočajo z začetniškimi okoliščinami, ki so težke in se zdijo nepravične. 2 Potem napredujemo vzdolž naklona osebnega napredka. Našo prihodnost bo zdaleč bolj kot naša začetna točka opredeljeval naš naklon. Jezus Kristus vidi božanski potencial ne glede na to, kje začnemo. Videl ga je v beraču, grešniku in v bolniku. Videl ga je v ribiču, cestninarju in celo gorečnežu. Ne glede na to, kje začnemo, Kristus upošteva to, kar naredimo s tistim, kar nam je dano. 3 Medtem ko se svet osredotoča na naše presečišče, se Bog osredotoča na naš naklon. Gospod bo glede na svoj izračun storil vse, kar lahko, da nam bo pomagal obrniti naš naklon proti nebesom.
To načelo bi moralo potolažiti tiste, ki se borijo, tistim pa, za katere se zdi, da so v vsem v prednosti, dati čas za premor. Naj najprej spregovorim posameznikom s težkimi začetnimi okoliščinami, vključno z revščino, omejenim dostopom do izobrazbe in težkim družinskim situacijami. Drugi se soočajo s telesnimi izzivi, omejitvami glede duševnega zdravja ali hudo genetsko nagnjenostjo k boleznim. 4 Vsi, ki se borite s težkimi začetnimi točkami, prosim, vedite, da Odrešenik pozna naše osebne borbe. Odrešenik je »prevzel [naše] slabosti, da [bi] ga do obisti navdajala milost, da [bi] /…/ vedel, kako [naj nas podpira] /…/ glede na [naše] slabosti«. 5
Naj predstavim dve spodbudni smernici za tiste, ki se soočate s težkimi začetnimi okoliščinami. Prvič, osredotočite se na to, kam ste namenjeni, in ne na to, kje ste začeli. Zmotno bi bilo zanemariti vaše okoliščine – so stvarne in jih je treba obravnavati. A če se pretirano osredotočate na težko začetno točko, vas to lahko opredeli in celo ovira vašo zmožnost odločanja. 6
Pred leti sem v Bostonu v Massachusettsu služil s skupino mladih iz središča mesta, katerim sta bila evangelij in pričakovanja Cerkve dokaj nova. Mikalo me je, da bi sočutje in zaskrbljenost zaradi njihove situacije zamenjal z željo po tem, da bi spustil Gospodova merila. 7 Sčasoma sem spoznal, da je najboljši način, kako naj pokažem svojo ljubezen, ta, da nikoli ne znižam svojih pričakovanj. Z vsem, kar sem znal, smo se skupaj osredotočili na njihov potencial in vsak od njih je začel dvigati svoj naklon. Njihova rast v evangeliju je bila postopna, a enakomerna. Zdaj so že odslužili misijone, diplomirali, se poročili v templju in tako zasebno kot poklicno živijo izjemno.
Drugič, vključite Gospoda v postopek dvigovanja svojega naklona. Ko sem služil kot predsednik programa BYU–Pathway Worldwide, se spomnim, da sem sedel na velikem duhovnem srečanju v Limi v Peruju, kjer je govoril starešina Varlos A. Godoy. Ko se je ozrl po občestvu, je bil vidno prevzet nad opazovanjem toliko zvestih univerzitetnih študentov prvega rodu. Starešina Godoy, ki se je verjetno spominjal svoje poti v takšnih težkih okoliščinah, je ganjeno dejal: »Gospod vam bo pomagal bolj, kot si lahko pomagate sami. Zato ga vključite v ta postopek.« 8 Prerok Nefi je učil, »da smo odrešeni po milostljivosti, po vsem kar lahko storimo«. 9 Truditi se moramo po najboljših močeh, 10 , kar vključuje kesanje, a le zaradi Gospodove milostljivosti lahko dosežemo svoj božanski potencial. 11
Na koncu naj vam spregovorim o dveh področjih svetovanja za tiste z visoko začetno točko. Prvič, ali lahko pokažemo malce ponižnosti za okoliščine, ki jih nemara nismo ustvarili sami? Predsednik Rex E. Lee, bivši predsednik UBY, je svojim študentom navajal: »Vsi smo pili iz vodnjaka, ki ga nismo skopali, in se greli ob ognju, ki ga nismo zanetili.« 12 Potem je študente pozval, naj v zameno za to napolnijo izobraževalne vodnjake, ki so jih postavili prvi pionirji. To, da polj, ki so jih posejali drugi, ne zasejemo ponovno, je enakovredno temu, da vrnemo talent, ne da bi ga pomnožili.
Drugič, če se osredotočamo na visoko začetno točko, se lahko pogosto ujamemo v zanko, ker čutimo, da smo uspešni, ko naš notranji naklon dejansko dokaj miruje. Clayton M. Christensen, profesor s Harvarda, je učil, da so najuspešnejši ljudje najponižnejši, saj so dovolj samozavestni, da dovolijo, da jih kdo popravi in se učijo od vsakogar. 13 Starešina D. Todd Christofferson nam je svetoval, naj bomo »pripravljeni [najti načine], da bomo sprejeli popravke in zanje celo prosili«. 14 Celo ko se zdi, da gre vse dobro, si moramo prizadevati za priložnosti, da se izboljšamo, tako da prosimo v molitvi.
Ne glede na to, ali začnemo v izjemnih ali težkih okoliščinah, bomo svoj največji potencial uresničili le, če bomo sklenili partnerstvo z Bogom. Nedavno sem imel pogovor z uglednim pedagogom na nacionalni ravni, ki je poizvedoval glede uspeha programa BYU – Pathway. Bil je bister in njegovo poizvedovanje je bilo iskreno, a je bilo jasno, da si želi posvetnega odgovora. Z njim sem spregovoril o naših programih za ohranjanje in spodbujanje študentov ter mentorskih prizadevanjih. A zaključil sem rekoč: »Vse to so dobre prakse, a pravi razlog, zakaj naši študentje napredujejo, je, ker jih učimo o njihovem božanskem potencialu. Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi vam vse življenje govorili, da vam ne bo nikoli uspelo. Potem pomislite na vpliv, ko bi vas učili, da ste dejansko Božji sin ali hči z božansko zmožnostjo.« Premolknil je, nato preprosto odgovoril: »To je močno sporočilo.«
Bratje in sestre, eden od čudežev v tej Gospodovi Cerkvi je, da vsak od nas v Kristusu lahko postane nekaj več. Ne poznam nobene druge organizacije, ki svojim članom daje več priložnosti, da služijo, se oddolžijo, pokesajo in postanejo boljši ljudje. Najsi začnemo v izjemnih ali težkih okoliščinah, ohranimo svoj pogled in svoje naklone obrnjene proti nebesom. Če bomo to delali, nas bo Kristus dvignil višje. V imenu Jezusa Kristusa, amen.