Preprosto čudovit in čudovito preprost
Ohranimo preprostost evangelija, ko prevzamemo odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog.
Uvod
Vsakemu od vas, ki ste se udeležili te konference, izrekam toplo dobrodošlico.
Danes želim opisati dva elementa obnovljenega evangelija Jezusa Kristusa. Temu bodo sledile štiri ganljive zgodbe svetih iz poslednjih dni z vsega sveta, ki bodo ponazorile udejanjanje teh načel. Prvi element obnovljenega evangelija – Božje delo odrešitve in povzdignjenja – se osredotoča na odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog. Drugi element nas opomni, da je evangelij jasen, dragocen in preprost.
Preproste odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog
Če želimo prejeti večno življenje, moramo priti h Kristusu in se v njem izpopolniti. 1 Ko pridemo h Kristusu in pomagamo drugim, da storijo enako, sodelujemo pri Božjem delu odrešitve in povzdignjenja, ki se osredotoča na odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog. 2 Te božanske odgovornosti so v skladu z duhovniškimi ključi, ki so jih obnovili Mojzes, Elias in Elija, kot piše v 110. razdelku Nauka in zavez, 3 in z drugo veliko zapovedjo, ki nam jo je dal Jezus Kristus, naj ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe. 4 Najdemo jih na prvih dveh straneh posodobljenega splošnega priročnika (General Handbook), ki je na voljo vsem članom.
Če se ob besedah »splošni priročnik« ali »odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog« zdrznete od strahu pred zapletenostjo, prosim, nikar. Te odgovornosti so preproste, navdihujoče, spodbudne in izvedljive. Tu so:
-
življenje po evangeliju Jezusa Kristusa,
-
skrb za ljudi v stiski,
-
povabilo vsem, naj sprejmejo evangelij,
-
združevanje družin za večnost.
Nanje lahko pogledate tako kot jaz: kot na zemljevid, da se vrnemo k našemu ljubečemu nebeškemu Očetu.
Evangelij je jasen, dragocen in preprost
Rečeno je bilo, da je evangelij Jezusa Kristusa »preprosto čudovit in čudovito preprost«. 5 Toda svet ni. Zapleten je, večplasten in poln nemira in konfliktov. Če ne dovolimo, da bi zapletenost, ki je v svetu tako običajna, vplivala na to, kako sprejemamo in živimo evangelij, smo blagoslovljeni.
Predsednik Dallin H. Oaks je ugotovil: »Evangelij Jezusa Kristusa nas uči veliko majhnih in preprostih stvari. Opominjati se moramo, da se po veliko teh, dozdevno majhnih stvareh, in v daljšem časovnem obdobju dogajajo velike reči.« 6 Jezus Kristus sam opiše svoj jarem kot prijeten in svoje breme kot lahko. 7 Vsi bi se morali truditi, da bi ostal evangelij preprost – v našem življenju, v naših družinah, v naših razredih in zborih in v naših oddelkih in kolih.
Ko boste poslušali naslednje zgodbe, ki vam jih bom povedal, vedite, da so bile skrbno izbrane tako, da po eni plati navdihujejo in po drugi učijo. Ravnanje vsakega od teh svetih iz poslednjih dni je zgled za vsakega od nas, kako lahko udejanjamo evangelij jasno, plemenito in preprosto, medtem ko izpolnjujemo eno od odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog in sem vam jih ravnokar predstavil.
Življenje po evangeliju Jezusa Kristusa
Prvič, življenje po evangeliju Jezusa Kristusa. Jens z Danske vsak dan moli, da bi živel po evangeliju in prepoznal navdih Svetega Duha. Naučil se je hitro ukrepati, ko začuti, da ga vodi Duh.
Jens je povedal naslednje:
»Živimo v idilični hišici z lesenim ogrodjem in s slamnato streho v središču prijetne vasice, blizu vaškega ribnika.
Ta večer z najlepšim danskim poletnim vremenom, kar si ga lahko predstavljate, so bila vrata in okna na široko odprta in vladala sta mir in tišina. Zaradi prečudovito svetlih in dolgih poletnih večerov se mi ni mudilo zamenjati pregorele žarnice v pralnici.
Iznenada sem dobil močan občutek, da jo moram nemudoma zamenjati! Hkrati sem zaslišal, kako je žena Mariann mene in otroke prosila, naj si umijemo roke, ker je bila večerja pripravljena!
Poročen sem bil že dovolj dolgo, da sem vedel, da to ni pravi trenutek, da bi se lotil česarkoli drugega razen umivanja rok, vendar sem se slišal, kako kličem Mariann, da bom samo skočil v trgovino in kupil novo žarnico. Močno sem začutil, da moram nemudoma oditi.
Trgovina z živili je bila takoj na drugi strani ribnika. Običajno sem se odpravil peš, toda tega dne sem pograbil kolo. Ko sem se peljal mimo ribnika, sem s kotičkom očesa opazil fantka, starega približno dve leti, ki je sam hodil ob robu ribnika, zelo blizu vode – in kar naenkrat padel vanj! V enem trenutku je bil še tam – in v naslednjem ga ni bilo več!
Tega ni videl nihče razen mene. Kolo sem vrgel na tla, stekel in skočil v ribnik, globok do pasu. Gladino vode je nemudoma zagrnila vodna leča, zaradi česar je bilo nemogoče videti pod gladino. Nato sem na eni strani zaznal premikanje. Iztegnil sem roko pod vodo, zgrabil za majico in dečka potegnil iz vode. Začel je hlastati za zrakom, kašljati in jokati. Kmalu zatem je bil ponovno s starši.«
Ko brat Jens vsako jutro moli, da bi lahko prepoznal navdih Svetega Duha, četudi tako nenavadnega, kot je bila takojšnja zamenjava žarnice, moli tudi, da bi bil lahko orodje, ki bo blagoslovilo Božje otroke. Jens živi po evangeliju tako, da vsak dan prosi za nebeško vodstvo, si prizadeva, da bi bil vreden, nato pa se po svojih najboljših močeh trudi, da bi sledil vodstvu, ko ga prejme.
Skrb za ljudi v stiski
Zdaj pa primer skrbi za ljudi v stiski. Nekega dne je kolski predsednik iz cucutskega kola v Kolumbiji s kolsko predsednico Mladenk obiskal dve mladenki – in njunega starejšega najstniškega brata – ki so se znašli v hudih težavah. Pred kratkim jim je umrl oče in leto prej jim je umrla mama. Sestri in brat so zdaj živeli povsem sami v svojem majhnem, skromnem bivališču. Stene so bile iz neobdelanega lesa, obloženega s plastičnimi vrečkami, in valovita pločevinasta streha je prekrivala le prostor, kjer so spali.
Po obisku sta voditelja vedela, da morata pomagati. V oddelčnem svetu je začel nastajati načrt, kako jim pomagati. Oddelčni in kolski voditelji – Društva za pomoč, zbora starešin, Mladeničev, Mladenk – in veliko družin so si zadali nalogo, da bodo blagoslovili to družino.
Oddelčne organizacije so se obrnile na več oddelčnih članov, ki delajo v gradbeništvu. Nekateri so pomagali pri načrtovanju, drugi so darovali čas in delo, tretji so pripravljali obroke in spet drugi so darovali potreben material.
Ko je bila hišica končana, je bil to dan veselja za tiste, ki so pomagali, in za te tri mlade oddelčne člane. Ti osiroteli otroci so od svoje oddelčne družine prejeli toplino in tolažbo in so vedeli, da niso sami in da jim Bog vselej stoji ob strani. Tisti, ki so priskočili na pomoč, so čutili Odrešenikovo ljubezen do te družine. Ko so jim služili, so bili Odrešenikove roke.
Povabilo vsem, naj sprejmejo evangelij
Mislim, da vam bo naslednji primer, kako lahko vse povabimo, naj prejmejo evangelij, všeč. Sedemnajstletni Cleiton z Zelenortskih otokov si ni niti približno predstavljal, kaj se bo zgodilo zaradi tega, ker je nekega dne stopil v oddelčni razred seminarja. Toda življenje se je zaradi tega za vedno spremenilo njemu in drugim.
Cleiton se je z materjo in starejšim bratom pred časom krstil, vendar je družina prenehala prihajati v cerkev. Preprosta udeležba na seminarju se je izkazala kot prelomnica za družino.
Drugi mladi v razredu seminarja so bili ljubeznivi in so ga toplo sprejeli. Cleitonu so pomagali, da se je počutil kot doma, in ga spodbudili, naj se udeleži še kakšne dejavnosti. To je tudi storil in kmalu se je začel udeleževati še drugih cerkvenih sestankov. Modri škof je prepoznal Cleitonov duhovni potencial in ga je prosil, naj bo njegov pomočnik. »Od tega trenutka,« pravi škof Cruz, »je Cleiton postal zgled in dober vpliv na druge mlade ljudi.«
Cleiton je nazaj v Cerkev najprej povabil svojo mamo, nato še starejšega brata. Nato je svoj krog razširil na prijatelje. Eden od prijateljev je bil fant njegove starosti, Wilson. Že ko se je Wilson prvič srečal z misijonarji, je izrazil željo, da bi se krstil. Misijonarji so bili navdušeni in presenečeni nad tem, koliko je Cleiton že razložil Wilsonu.
A Cleitonov trud se ni končal s tem. O evangeliju je govoril tudi s prijatelji drugih veroizpovedi, poleg tega pa je pomagal drugim manj dejavnim članom, da se vrnejo. Danes je v oddelku petintrideset dejavnih mladih in zelo uspešen program seminarja – v veliki meri zaradi Cleitonovega truda, da bi izkazoval ljubezen, oznanjal in vabil. Cleiton se s svojim starejšim bratom Clébrom pripravlja, da bosta služila redni misijon.
Združevanje družin za večnost
Nazadnje naj predstavim čudovit primer združevanja družin za večnost. Lydia iz Kharkiva v Ukrajini je za tempelj prvič slišala od misijonarjev. Takoj je začutila gorečo željo, da bi šla v tempelj. Po krstu se je začela pripravljati, da bo dobila tempeljsko dovolilnico.
Lydia je šla v freiberški tempelj v Nemčiji, da bi prejela svojo obdaritev, nato pa je tam preživela več dni, da je delala kot namestnica. Po posvetitvi kijevskega templja v Ukrajini je začela v tempelj hoditi pogosteje. Z možem Anatolyjem sta se v njem pečatila za večnost in pozneje so ju poklicali, naj služita kot tempeljska misijonarja. Skupaj sta našla več kot petnajst tisoč imen prednikov in prizadevala sta si, da bi prejeli tempeljske uredbe.
Ko Lydio vprašajo o občutkih glede tempeljskega dela, pravi: »Kaj sem prejela v templju? Sklenila sem nove zaveze z Bogom. Pričevanje se mi je okrepilo. Naučila sem se prejemati osebna razodetja. Opravljam lahko odrešilne uredbe za svoje pokojne prednike in drugim ljudem izkazujem ljubezen in jim služim.« Zaključila je z naslednjimi zelo resničnimi besedami: »Gospod nas želi pogosto videti v templju.«
Zaključek
V ospredju teh štirih zgodb svetih iz poslednjih dni – vsakega iz drugačnih, različnih okoliščin – je dobrota, ki me navdihuje. Iz čudežnih izidov, ki so plod preprostega udejanjanja preprostih evangelijskih načel, se lahko veliko naučimo. Vse, kar so storili ti člani, je na dosegu rok tudi nam.
Ohranimo preprostost evangelija, ko prevzemamo svoje odgovornosti, ki nam jih je dodelil Bog, da živimo po evangeliju Jezusa Kristusa, tako da smo dovzetni za navdih kakor Jens z Danske, da skrbimo za ljudi v stiski, kot so pokazali člani cucutskega kola v Kolumbiji, ko so poskrbeli za bivališče za osirotele oddelčne člane, da povabimo vse, naj sprejmejo evangelij, tako kot je to naredil Cleiton iz afriške otoške države Zelenortski otoki s svojimi prijatelji in družino, in nazadnje, da združimo družine za večnost, kot je z zgledom pokazala sestra Lydia iz Ukrajine s svojimi tempeljskimi uredbami, delom na družinski zgodovini in služenjem v templju.
To nam bo zagotovo prineslo radost in mir. To obljubljam in pričujem o tem – in o Jezusu Kristusu kot našem Odrešeniku in Odkupitelju – v imenu Jezusa Kristusa, amen.