Zvrhana mera blagoslovov
Za večino blagoslovov, ki nam jih Bog želi dati, je potrebno delovanje z naše strani – osnovano na veri v Jezusa Kristusa.
Moji dragi bratje in sestre, nebeški Oče in Jezus Kristus želita blagosloviti vsakega od nas.1 Vprašanje, kako te blagoslove pridobiti in prejeti, je že stoletja predmet teološke debate in razprave.2 Nekateri trdijo, da je treba blagoslove v celoti zaslužiti; prejmemo jih le zaradi svojih del. Drugi trdijo, da se je Bog že odločil, koga in kako bo koga blagoslovil – in da teh odločitev ni moč spremeniti. Obe stališči sta v temelju napačni. Blagoslovov iz nebes ne zaslužimo ne z mrzličnim zbiranjem »točk za dobra dela« ne z nemočnim čakanjem, da bi videli, ali bomo zadeli na loteriji blagoslovov. Ne, resnica ima veliko več odtenkov, vendar je primernejša za odnos med ljubečim nebeškim Očetom in njegovimi potencialnimi nasledniki – nami. Obnovljena resnica razodeva, da blagoslovov nikdar ne zaslužimo, temveč so z naše strani, tako na začetku kot vedno, potrebna z vero navdihnjena dejanja.3
Ko bomo premišljevali, kako prejmemo Božje blagoslove, nebeške blagoslove primerjajmo z ogromnim kupom lesa. V sredi si predstavljajte kupček trsk, na katerem je plast lesenih sekancev. Nato pridejo palice, potem manjša polena in na koncu ogromna polena. Ta kup lesa vsebuje gromozansko količino goriva, ki dneve lahko daje svetlobo in toploto. Potem si poleg kupa lesa zamislite eno samo vžigalico, takšno s fosforjevo glavico.4
Da se bo sprostila energija kupa lesa, moramo vžigalico prižgati in zanetiti trske. Trske bodo hitro zagorele in napravile, da bodo začeli goreti večji kosi lesa. Ko se ta reakcija zgorevanja enkrat sproži, traja, dokler ne pogori ves les ali ognju ne zmanjka kisika.
To, da prižgemo vžigalico in zanetimo trske, sta mali dejanji, ki omogočita, da se sprosti potencialna energija lesa.5 Dokler vžigalice ne prižgemo, se ne glede na velikost kupa lesa ne zgodi nič. Če vžigalico prižgemo, a je ne pridržimo pod trskami, je sama količina svetlobe in vročine, ki ju sprosti, premajhna in energija izgorevanja ostaja nesproščena. Če na neki točki ni kisika, se reakcija izgorevanja ustavi.
Za večino blagoslovov, ki nam jih Bog želi dati, je potrebno delovanje z naše strani – osnovano na veri v Jezusa Kristusa. Vera v Odrešenika je načelo delovanja in moči.6 Najprej delujemo v veri, nato pride moč – glede na Božjo voljo in čas. To zaporedje je odločilno.7 Potrebno delovanje je vselej malenkostno, ko ga primerjamo z blagoslovi, ki jih na koncu prejmemo.8
Zamislite si, kaj se je zgodilo, ko so med starodavne Izraelce na poti v obljubljeno deželo prišle ognjene leteče kače. Ugriz strupenjače je bil usoden. Toda posameznik, ki ga je ugriznila, je lahko ozdravel, če je pogledal medeninasto kačo, ki jo je Mojzes napravil in dal na palico.9 Koliko energije potrebujemo, da nekaj pogledamo? Vsi, ki so pogledali, so prišli do nebeške moči in so ozdraveli. Drugi Izraelci, ki so jih ugriznile, bronaste kače niso pogledali in so umrli. Morda jim je manjkalo vere, da bi pogledali.10 Morda niso verjeli, da bi tako preprosto dejanje lahko sprožilo obljubljeno ozdravitev. Ali pa so nemara namerno postali trdosrčni in so odklonili nasvet Božjega preroka.11
Načelo, ki sproži blagoslove, ki pritekajo od Boga, je večno. Tudi mi moramo kot tisti starodavni Izraelci delovati v veri v Jezusa Kristusa, zato da bomo blagoslovljeni. Bog je razodel, da »je zakon, ki je nepreklicno odrejen v nebesih pred osnovanjem tega sveta, na katerem temeljijo vsi blagoslovi – in ko od Boga prejmemo kakšen blagoslov, je to zaradi poslušnosti tistemu zakonu, na katerem temelji«12. Po vsem, kar je bilo rečeno, blagoslova ne zaslužite – vendar morate zanj izpolnjevati pogoje. Odrešeni smo le po zaslugah in milostljivosti Jezusa Kristusa.13 Brezmejnost njegove odkupne daritve pomeni, da je kup lesa neskončen; naša neznatna dejanja se v primerjavi s tem skoraj nična. Toda niso nična in niso nepomembna; v temi je vžigalico, ki je prižgana, moč videti kilometre daleč. Pravzaprav jo je moč videti v nebesih, kajti potrebna so majhna dejanja vere, da se sprožijo Božje obljube.14
Zato da boste prejeli želene Božje blagoslove, ravnajte v veri in sprožite nebeško energijo, ki ta blagoslov pogojuje. Na primer, eden od ciljev molitve je, da si zagotovimo blagoslove, ki jih je Bog pripravljen dati, vendar so pogojeni s tem, da zanje prosimo.15 Alma je na primer klical za milost in njegove bolečine so prenehale; spomin na njegove grehe ga ni nič več mučil. Njegova radost je premagala njegovo bolečino – in to zato, ker je k Jezusu Kristusu klical v veri.16 Aktivacijska energija, ki jo potrebujemo, je to, da imamo dovolj vere v Kristusa, zato da v molitvi iskreno prosimo Boga in glede odgovorov sprejmemo njegovo voljo in čas.
Pogosto je za aktivacijsko energijo, ki je potrebna za blagoslove, potrebno več kot zgolj pogledati ali prositi; potrebna so stalna, ponavljajoča se dejanja, ki jih navdihuje vera. Brigham Young je sredi devetnajstega stoletja skupini svetih iz poslednjih dni naročil, naj raziščejo in poselijo Arizono, izsušeno področje v Severni Ameriki. Ko je skupina prispela v Arizono, jim je zmanjkalo vode in so se bali, da bodo umrli. Boga so prosili za pomoč. Kmalu je začelo deževati in snežiti, zato so sode lahko napolnili z vodo in poskrbeli za živino. Hvaležni in poživljeni so se vrnili v Salt Lake CIty, radujoč se zaradi Božje dobrote. Ob vrnitvi so o podrobnostih odprave poročali Brighamu Youngu in podali zaključek, da je Arizona neprimerna za bivanje.
Potem ko je Brigham Young poslušal njihovo poročilo, je nekega moškega v sobi vprašal, kaj misli o odpravi in čudežu. Tisti moški, Daniel W. Jones, je odgovoril neposredno: »Oskrbel bi se, šel naprej in znova molil.« Brat Brigham je roko položil na brata Jonesa in rekel: »To je mož, ki bo odgovoren za naslednje potovanje v Arizono.«17
Vsi se lahko spomnimo dni, ko smo vztrajali in ponovno molili – in sledili so blagoslovi. Izkušnje Michaela in Marian Holmes ponazarjajo ta načela. Z Michaelom sva skupaj služila kot področna sedemdesetera. Vselej sem bil vznemirjen, kadar je bil na naših sestankih poklican, naj moli, ker je bila njegova globoka duhovnost takoj očitna; vedel je, kako govoriti z Bogom. Rad sem ga poslušal moliti. Vendar Michael in Marian na začetku zakona nista molila ne hodila v cerkev. Bila sta zaposlena s tremi otroki in uspešnim gradbenim podjetjem. Michael ni čutil, da je veren mož. Nekega večera 1963 je k njima domov prišel njun škof in ju spodbudil, naj začneta moliti.
Ko je odšel, sta se odločila, da bosta poskusila moliti. Preden sta šla spat, sta ob postelji pokleknila in Michael, ki mu je bilo nelagodno, je začel. Po nekaj nerodnih besedah molitve se je nenadoma ustavil, rekoč: »Marian, tega ne morem.« Ko je vstal in hotel iti stran, ga je Marian zgrabila za roko, ga potegnila na kolena in rekla: »Mike, to lahko narediš. Poskusi znova!« Michael je po tej spodbudi kratko molitev zaključil.
Holmesova sta začela redno moliti. Sprejela sta povabilo sosedov, naj prideta v cerkev. Ko sta vstopila v kapelo in zaslišala otvoritveno hvalnico, jima je Duh zašepetal: »Tole je resnično.« Michael je kasneje, ne da bi ga videli in prosili, iz zgradbe za bogoslužje odnesel nekaj smeti. Pri tem je jasno občutil: »To je Božja hiša.«
Michael in Marian sta sprejela cerkvena poklica in služila v oddelku in kolu. Pečatila sta se drug k drugem, njuni trije otroci pa so se pečatili k njima. Sledilo je več otrok in na koncu jih je bilo dvanajst. Holmesova sta služila kot predsednik misijona in njegova družabnica – dvakrat.
Prva nerodna molitev je bila majhno dejanje, storjeno v veri, ki je sprožilo nebeške blagoslove. Holmesova sta nalagala na ogenj vere, tako da sta hodila v cerkev in služila. Ker sta bila predana učenca, se je z leti v njiju vzplamtel silovit ogenj, kar je v navdih do današnjega dne.
Toda ogenj mora stalno dobivati dotok kisika do lesa, zato da naposled lahko sprosti ves svoj potencial. Kot sta pokazala Michael in Marian Holmes, je za vero v Kristusa potrebno stalno delati, zato da ogenj ne ugasne. Majhna dejanja nam dajejo moč, da lahko hodimo po poti zavez, in vodijo do največjih blagoslovov, ki jih lahko ponudi Bog. Kisik pa priteka le, če v prenesenem pomenu še naprej premikamo noge. Včasih moramo narediti lok in puščico, preden pride razodetje, kje naj iščemo hrano.18 Včasih moramo narediti orodje, preden pride razodetje, kako naj zgradimo ladjo.19 Včasih moramo po navodilih Gospodovega preroka speči pogačo iz malo olja in moke, ki ju imamo, zato da prejmemo neusahljiv vrč olja in sod moke.20 In včasih moramo »obmirovati in vedeti, da [Bog je] Bog«, in zaupati v njegov urnik.21
Ob vsakem blagoslovu, ki ga prejmete od Boga, lahko zaključite, da ste v sozvočju z večnim zakonom, ki vpliva na prejem tega blagoslova.22 Toda zapomnite si, da na »nepreklicno odrejen« zakon čas ne vpliva, kar pomeni, da blagoslovi pridejo po Božjem urniku. Apostol Pavel je pojasnil, da so celo starodavni preroki v iskanju svojega nebeškega doma23 »v veri /…/ pomrli. /…/ Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jih iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali«.24 Če želenega Božjega blagoslova še niste prejeli – še ne – vam ni treba izgubljati pameti, sprašujoč se, kaj bi še morali narediti. Namesto tega prisluhnite nasvetu Josepha Smitha, »vedro [delajte] vse, kar je v [vaši] moči; in /…/ potem /…/ mirno [stojte] z največjo gotovostjo, da [boste] videli Božjo [roko]«25. Nekateri blagoslovi so prihranjeni za kasneje, celo za najbolj hrabre Božje otroke.26
Pred šestimi meseci je bil uveden načrt, ki ga ob cerkveni podpori izvajamo doma, da bi se učili nauk, krepili vero ter da bi bili posamezniki in družine okrepljeni. Predsednik Russell M. Nelson je obljubil, da nam spremembe lahko pomagajo duhovno preživeti, poglobiti evangelijsko radost ter se še bolj spreobrniti k nebeškemu Očetu in Jezusu Kristusu.27 Toda te blagoslove moramo terjati. Vsak od nas je odgovoren, da odpre in preučuje priročnik Come, Follow Me—For Individuals and Families, (Pridite, sledite mi – za posameznike in družine) skupaj s svetimi spisi in drugim gradivom Come, Follow Me.28 O njih se pogovarjajmo z družino in prijatelji in sobotni dan organizirajmo tako, da bomo zanetili metaforični ogenj. Ali pa vire lahko pustimo doma nedotaknjene na kupu in s tem pokopljemo potencialni vir energije.
Prosim vas, da zvesto sprožite nebeško moč, da boste prejeli določene Božje blagoslove. Udejanjite vero, da boste prižgali vžigalico in zanetili ogenj. Dovajajte potrebni kisik, ko potrpežljivo čakate na Gospoda. S temi predlogi molim, da vas bo Sveti Duh vodil in usmerjal, zato da boste, kakor »zvesti mož«, opisan v Pregovorih, »[uživali] velik blagoslov«29. Pričujem, da nebeški Oče in njegov ljubi Sin Jezus Kristus živita, da skrbita za naš blagor in se radostita v tem, da vas blagoslavljata, v imenu Jezusa Kristusa, amen.