Dobri Pastir, Božje jagnje
Jezus Kristus nas kliče s svojim glasom in v svojem imenu. Poišče nas in nas zbere. Uči nas, kako naj ljubeče skrbno služimo.
Dragi bratje in sestre, ali ste kdaj stežka zaspali in ste poskusili šteti namišljene ovce? Ko puhaste ovce skačejo čez ograjo, štejete 1, 2, 3, … 245, 246, … 657, 658 …1
V mojem primeru me štetje ovc ne uspava. Skrbi me, da bi kakšno spregledal ali jo izgubil in to me ohranja budnega.
S pastirčkom, ki je postal kralj, oznanjamo:
»Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi.
Mojo dušo poživlja.«2
V tem velikonočnem času slavimo Dobrega Pastirja, ki je tudi Božje Jagnje. Od vseh njegovih božanskih nazivov noben drug ni bolj blag ali pove več. Veliko izvemo iz tega, da je Odrešenik sebe imenoval Dobri Pastir, in iz preroških pričevanj o njem kot o Božjem Jagnjetu. Ti vlogi in simbola se močno dopolnjujeta – kdo bi lahko bolje pomagal vsaki dragoceni ovčici kot Dobri Pastir in kdo bi bil lahko naš boljši Dobri Pastir kot Božje Jagnje?
»Kajti Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, in Božji Edinorojeni Sin je dal svoje življenje v voljni poslušnosti svojemu Očetu.«3 Jezus pričuje: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.«4 Jezus ima moč, da svoje življenje preda, in moč, da ga spet prejme.5 Naš Odrešenik nas v enotnosti s svojim Očetom edinstveno blagoslavlja, tako kot Dobri Pastir in kot Božje Jagnje.
Jezus Kristus nas kot naš Dobri Pastir kliče s svojim glasom in imenom. Poišče nas in nas zbere. Uči nas, kako naj ljubeče skrbno služimo. Premislimo o teh treh temah, začenši s tem, da nas pokliče s svojim glasom in imenom.
Prvič, naš Dobri Pastir »svoje ovce kliče po imenu. /…/ Poslušajo njegov glas.«6 In »kliče vas v svojem imenu, ki je Kristusovo ime«7. Ko si resnično prizadevamo slediti Jezusu Kristusu, pride navdih, naj delamo dobra dela in ljubimo Boga in mu služimo.8 Ko preučujemo, premišljujemo in molimo; ko redno obnavljamo zakramentno in tempeljske zaveze; in ko vsem kličemo, naj pridejo k njegovemu evangeliju in uredbam, poslušamo Božji glas.
Predsednik Russell M. Nelson nam v naših dneh svetuje, naj obnovljeno Cerkev imenujemo z imenom, ki ga je razodel Jezus Kristus: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.9 Gospod je rekel: »Kar koli boste torej delali, to delajte v mojem imenu; zato cerkev imenujte z mojim imenom; in kličite k Očetu v mojem imenu, da bo blagoslovil cerkev zavoljo mene.«10 Po vsem svetu se, v srcih in doma, na Očeta obračamo v imenu Jezusa Kristusa. Hvaležni smo za tako radodaren blagoslov našega čaščenja, preučevanja in zdravih družinskih dejavnosti, ki se ob cerkveni podpori izvajajo doma.
Drugič, naš Dobri Pastir nas išče in zbere v eno svojo čredo. »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde?«11
Naš Odrešenik pomaga eni in devetindevetdesetim, pogosto istočasno. Ko služimo, se zavedamo devetindevetdesetih, ki so stanovitne in neomajne, celo ko hrepenimo po tisti, ki je zatavala. Naš Gospod nas poišče in reši iz vseh krajev12 na štirih straneh sveta.13 Zbere nas s sveto zavezo in svojo odkupno krvjo.14
Naš Odrešenik je v Novi zavezi učencem rekel: »Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva.«15 Vstali Gospod je v Ameriki Lehijevim otrokom v zavezi pričeval: »Vi ste moje ovce.«16 In Jezus je rekel, da bodo njegov glas slišale še druge ovce.17 Kakšen blagoslov je Mormonova knjiga kot še eno pričevanje o glasu Jezusa Kristusa!
Jezus Kristus Cerkev poziva, naj sprejme vse, ki poslušajo njegov glas18 in spolnjujejo njegove zapovedi. Kristusov nauk vključuje krst z vodo in ognjem in Svetim Duhom.19 Nefi vpraša: »In sedaj, če je potrebno, da se Božje Jagnje, ki je sveto, krsti z vodo, da se izpolni vsa pravičnost, o potem, koliko bolj je potrebno, da se mi, ki nismo sveti, krstimo, in sicer z vodo!«20
Naš Odrešenik danes želi, da bo to, kar delamo in kar postajamo, spodbudilo druge, da bodo prišli in mu sledili. Pridite po ljubezen, ozdravljenje, povezavo in pripadnost njegovim zavezam, vključno v svetem Božjem templju, kjer svete odrešenjske uredbe lahko blagoslovijo vse družinske rodove in se tako Izrael zbira na obeh straneh tančice.21
Tretjič, Jezus Kristus kot »Izraelov pastir«22 z zgledom pokaže, kako pastirji v Izraelu ljubeče skrbno služijo. Ko nas Gospod vpraša, če ga ljubimo, kakor je Simona Petra, Odrešenik roti: »Hrani moja jagnjeta! /…/ Pasi moje ovce! /…/ Hani moje ovce!«23 Gospod obljubi, da ko bodo njegovi pastirji pasli njegova jagnjeta in ovce, se tiste v njegovi čredi »ne bodo /…/ več bale ne plašile in nobena ne bo pogrešana«24.
Naš Dobri Pastir je posvaril, da pastirji v Izraelu ne smejo zadremati,25 niti ovc razkropiti ali napraviti, da bi zatavale,26 niti se ozirati v svojo smer za lastno koristjo.27 Božji pastirji naj bi okrepili, pozdravili, obvezali to, kar je zlomljeno, zopet privedli, kar je bilo pregnano, poiskali to, ki se je izgubilo.28
Gospod svari tudi pred plačanci, ki »je pač najemnik in mu za ovce ni mar«,29 in naj se »[varujemo] lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih«30.
Naš Dobri Pastir se radosti, ko kot posamezniki udejanjamo moralno svobodno voljo z namenom in vero. Tisti v njegovi čredi se k našemu Odrešeniku ozirajo s hvaležnostjo za njegovo odkupno žrtvovanje. Sklenemo zavezo, da mu bomo sledili, ne pasivno, slepo ali »kakor ovce«, temveč da si z vsem srcem in mislimi želimo ljubiti Boga in bližnje, nositi bremena drug drugega in se radostiti v medsebojnih radostih. Kakor je Kristus svojo voljo sam od sebe posvetil Očetovi, tako mi spoštljivo prevzamemo njegovo ime. Z veseljem si prizadevamo, da bi se pridružili njegovemu zbiranju in služenju vsem Božjim otrokom.
Bratje in sestre, Jezus Kristus je naš popolni Dobri Pastir. Ker je Jezus Kristus za nas predal svoje življenje in je vstal v slavi, je tudi popolno Božje Jagnje.31
Žrtveno Božje Jagnje je bilo naznanjeno od začetka. Angel je Adamu rekel, da je njegovo žrtvovanje »prispodoba žrtve Očetovega Edinorojenega«, ki nas prosi, naj se »[kesamo] in [kličemo] k Bogu v Sinovem imenu na veke vekomaj«.32
Oče Abraham, ki je blagoslove zavez omogočil za vse narode zemlje, je izkusil to, kaj je pomenilo darovati svojega edinorojenega sina.
»Izak je nagovoril svojega očeta Abrahama in rekel: ‘Moj oče!’ Ta je rekel: ‘Tukaj sem, moj sin.’ Pa je rekel: ‘Glej, ogenj in drva, kje pa je jagnje …?’
Abraham je rekel: ‘Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin.’«33
Apostoli in preroki so napovedali in se radostili vnaprej določenega poslanstva Božjega Jagnjeta. Janez v starem svetu in Nefi v novem svetu sta pričevala o »Božjem Jagnjetu«,34 da, in sicer o Sinu večnega Očeta, Odkupitelju sveta.35
Abinadi je pričeval o odkupni žrtvi Jezusa Kristusa: »Mi vsi smo skrenili kakor ovce; vsak se je obrnil na svojo pot; in njemu je Gospod naložil krivičnosti nas vseh.«36 Alma je veliko in poslednje žrtvovanje Božjega Sina imenoval »eno /…/, kar je pomembnejše od vsega drugega«. Alma spodbuja: »Verujte v Božje Jagnje, /…/ pridite in se ne bojte.«37
Draga prijateljica je pripovedovala, kako je pridobila dragoceno pričevanje o odkupni daritvi Jezusa Kristusa. Odraščala je v veri, da greh vselej prinese veliko kazen, ki jo moramo nositi sami. Boga je rotila, da bi razumela možnost božanskega odpuščanja. Molila je, da bi izvedela, kako Jezus Kristus lahko odpusti tistim, ki se pokesajo, kako milost lahko zadosti pravici.
Nekega dne je bila njena molitev uslišana v duhovno preobražajoči izkušnji. Iz trgovine z živili je pritekel obupan mladenič, ki je držal dve vreči ukradene hrane. Stekel je na prometno ulico, za njim pa poslovodja trgovine, ki ga je ujel in začel tuliti in ga tepsti. Mojo prijateljico je, namesto da bi prestrašenega mladeniča obsodila kot tatu, nepričakovano zajelo močno, globoko sočutje do njega. Brez strahu ali bojazni za lastno varnost je šla naravnost k prepirajočima se moškima. Naenkrat je rekla: »Jaz bom plačala hrano. Prosim, spustite ga. Prosim, dovolite mi plačati hrano.«
Prijateljica je po navdihu Svetega Duha in navdana z ljubeznijo, kakršne ni občutila nikdar prej, rekla: »Narediti sem hotela le to, da bi mladeniča rešila.« Prijateljica je rekla, da je začela razumevati Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev – kako in zakaj se je Jezus Kristus s čisto in popolno ljubeznijo prostovoljno žrtvoval kot Odrešenik in Odkupitelj in zakaj je želela, da je to on.38
Ni čudno, da pojemo:
Glejte, Dobri Pastir išče,
išče ovce izgubljene,
veselo jih domov prižene,
jih reši, nikakor ne pusti nobene.39
Naš Odrešenik kot Božje Jagnje ve, kdaj se počutimo osamljene, zapostavljene, negotove ali prestrašene. Nefi je v videnju videl moč Božjega Jagnjeta, da »se je spustila na svete v Jagnjetovi cerkvi in na Gospodovo ljudstvo zaveze«. Čeprav »je bilo razkropljeno po vsem obličju zemlje, /…/ [so bili] oboroženi /…/ s pravičnostjo in z močjo Boga v veliki slavi«40.
Ta obljuba o upanju in tolažbi vključuje naš dan.
Ali ste edini člani Cerkve v vaši družini, šoli, na delovnem mestu ali v skupnosti? Ali se vam včasih zdi, da je vaša veja majhna oziroma izolirana? Ali ste se preselili v nov kraj, kjer nemara govorijo jezik ali imajo navade, ki so vam morda tuje? Morda so se vaše življenjske okoliščine spremenile in se sedaj soočate s tem, kar se vam nikoli ni zdelo možno? Naš Odrešenik nam zatrjuje, kdor koli smo, v kakršnih okoliščinah že smo: »Kakor pastir pase svojo čredo, jo zbira s svojim laktom, jagnjeta nosi v svojem naročju, počasi vodi doječe.«41
Bratje in sestre, naš Dobri Pastir nas kliče s svojim glasom in v svojem imenu. On svoje ljudstvo poišče, zbere in pride k njemu. Po svojem živem preroku in vsakem od nas vsem kliče, naj v polnosti njegovega obnovljenega evangelija in na njegovi zavezni poti najdemo mir, smisel, ozdravljene in radost. Z vzorom uči pastirje Izraela, naj skrbno služijo v njegovi ljubezni.
Jezusovo poslanstvo Božjega Jagnjeta je bilo vnaprej določeno, apostoli in preroki pa so se tega radostili. Njegova odkupna daritev, neskončna in večna, je osrednjega pomena za srečo in smisel stvarjenja. Zatrjuje nam, da nas ne glede na okoliščine nosi v srcu.
Dragi bratje in sestre, naj bo naša želja, da bi bili »ponižni privrženci Boga in Jagnjeta«,42 da bi bila morda nekoč naša imena vpisana v Jagnjetovo knjigo življenja,43 da bi peli Jagnjetovo pesem,44 da bi bili povabljeni na Jagnjetovo večerjo.45
Kot Pastir in Jagnje kliče: Ponovno pridite »k [spoznanju] o /…/ o [svojem] Odkupitelju, /…/ [svojemu] vélikem in pravem pastirju«46. Obljublja, da »boste po Božji milostljivosti postali popolni v Kristusu«47.
V velikonočnem času ga hvalimo:
»Vredno je jagnje.«48
»Hozana Bogu in Jagnjetu!«49
O njem pričujem, o popolnem Dobrem Pastirju, popolnem Božjem Jagnjetu. Kliče nas po imenu, v svojem imenu – in sicer svetem imenu Jezusa Kristusa – amen.