Pozorno proti površinsko
Ko vplivi sveta vse bolj sprejemajo zlo, si moramo nadvse marljivo prizadevati, da bomo trdno ostali na poti, ki nas varno vodi k našemu Odrešeniku.
Nekoč sem v izložbenem oknu videla napis, ki se je glasil: »Sreča, petnajst dolarjev.« Tako sem bila radovedna, koliko sreče bi lahko kupila za petnajst dolarjev, da sem šla noter pogledat. Našla sem le veliko cenenega nakita in spominkov – niti ena stvar, ki sem jo videla, mi niti najmanj ne bi mogla prinesti tiste vrste sreče, na katero je namigoval napis! Z leti sem velikokrat premišljevala o tistem napisu in kako zlahka je srečo iskati v stvareh, ki so cenene ali minljive. Kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni smo blagoslovljeni, ker vemo, kako in kje najti pravo srečo. Najdemo jo, če pozorno živimo po evangeliju, ki ga je uvedel naš Gospod in Odrešenik Jezus Kristus, in če si prizadevamo, da bi mu postali bolj podobni.
Imava dragega prijatelja, ki je bil vlakovodja. Ko je nekega dne vlak peljal po svoji progi, je pred seboj zagledal avtomobil, ki se je ustavil na tirih. Hitro se je zavedel, da je avtomobil obtičal in da ne more prečkati tirov. Vlak je takoj preklopil v stanje v sili, kar je sprožilo zavore na vsakem tovornem vagonu, ki so se nadaljevali dober kilometer za lokomotivo, in so peljali tovor skoraj šestih ton. Nobene dejanske možnosti ni bilo, da bi se vlak lahko ustavil, preden bi trčil v avtomobil, kar se je tudi zgodilo. Na srečo so ljudje v avtomobilu slišali svarilni pisk vlaka in so prej iz avtomobila ušli. Ko je vlakovodja govoril s preiskovalnim policistom, je k njemu pristopila jezna ženska. Kričala je, da je ves nesrečni dogodek videla, in pričala, da vlakovodja ni niti poskusil zaviti s poti, da bi avtomobil obšel!
Očitno je, da če bi najin prijatelj vlakovodja lahko zavil in skrenil s tirov, zato da bi se izognil nesreči, bi bilo z njim in z vlakom konec, nadaljevanje vlaka pa bi se nemudoma ustavilo. Na srečo zanj so tiri proge, po kateri je vlak vozil, kolesa vlaka tesno obdržali v teku v smeri cilja ne glede na oviro na poti. Na srečo smo tudi mi na progi, na poti zavez, ki smo jih sklenili, ko smo se krstili kot člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Čeprav na poti lahko naletimo na občasne ovire, nas bo ta pot ohranjala v smeri našega dragocenega cilja, če trdno ostanemo na njej.
Videnje drevesa življenja nam pokaže, kako nas posledice površinskosti lahko vodijo stran s poti zavez. Pomislite, da sta drog iz železa ter tesna in ozka pot, oziroma pot zavez, vodila naravnost k drevesu življenja, kjer so zvestim na voljo vsi Odrešenikovi blagoslovi in njegova odkupna daritev. V videnju se je prikazala tudi vodna reka, ki je predstavljala umazanijo sveta. Sveti spisi opisujejo, da je reka tekla »vzdolž« poti, vendar je šla le »blizu« drevesa, ne ob njem. Svet je obremenjen z zabavo, ki lahko zapelje celo izvoljene, zaradi česar površinsko živijo svoje zaveze – vodi jih torej v bližino drevesa, vendar ne do njega. Če svojih zavez ne živimo pozorno do potankosti, nas naša površinska prizadevanja lahko naposled pripeljejo na prepovedane poti ali se pridružimo tistim, ki so že vstopili v veliko in prostorno zgradbo. Če nismo pazljivi, v globinah umazane reke lahko celo utonemo.1
Obstaja pozoren način in površinski način odnosa do vsega, vključno do življenja po evangeliju. Ko premišljujemo o svoji predanosti Odrešeniku, ali smo pozorni ali površinski? Mar zaradi svoje umrljive narave včasih ne opravičujemo razumsko svojega obnašanja in se včasih na svoja dejanja obračamo kot na sivo območje oziroma dobro zamenjujemo z nečim, kar ni tako dobro? Vsakič, ko rečemo »vendar«, »čeprav« ali »ampak«, ko se nanaša na to, ali sledimo nasvetu naših voditeljev prerokov ali pozornemu življenju po evangeliju, dejansko pravimo: »Ta nasvet zame ne velja.« Razumsko se lahko opravičujemo, kolikor hočemo, toda dejstvo je, da ni pravega načina za to, da nekaj delamo narobe!
Tema za mlade za leto 2019 je iz odlomka v Janezu 14:15, kjer Gospod naroča: »Če me ljubite, spolnjujte moje zapovedi.« Če ga ljubimo, kakor trdimo, ali ne bi te ljubezni pokazali tako, da bi nekoliko bolj pozorno živeli po njegovih zapovedih?
Če pozorno živimo po evangeliju, to ne pomeni nujno, da smo uradni ali zategnjeni. Temveč pomeni, da smo v mislih in po obnašanju pravi učenci Jezusa Kristusa. Ko premišljujemo o razliki med tem, ali evangelij živimo pozorno ali površinsko, je tukaj nekaj misli v premislek:
Ali pozorno častimo sobotni dan in se pripravljamo, da vsak teden vzamemo zakrament?
Ali bi bili lahko pozornejši v molitvah in preučevanju svetih spisov oziroma bili še bolj dejavni glede priročnika Come Follow Me – For Individuals and Families (Pridi in hodi za menoj – za posameznike in družine)?
Ali smo pozorni pri tempeljskem čaščenju in ali pozorno in premišljeno živimo po zavezah, ki smo jih sklenili tako ob krstu kakor v templju? Ali smo pozorni glede svojega videza in spodobnega oblačenja, zlasti na svetih krajih in okoliščinah? Ali smo pozorni pri tem, kako nosimo svete tempeljske garme? Ali pa posvetne navade narekujejo bolj površinski odnos?
Ali smo pozorni, kako skrbno služimo drugim in kako opravljamo svoje poklice v Cerkvi, ali pa v svojem poklicu služimo brezbrižno?
Ali smo pozorni ali površinski pri tem, kaj beremo in kaj gledamo po televiziji in na mobilnih napravah? Ali smo pozorni glede izbora besed? Ali pa površinsko sprejemamo surovost in vulgarnost?
Knjižica Za moč mladih vsebuje merila, ki nam bodo, če se jih pozorno držimo, prinesla blagoslove in nam pomagala, da bomo ostali na poti zavez. Čeprav je bila napisana v korist mladih, njenim merilom ne poteče rok trajanja, ko zapustimo program Mladeničev in Mladenk. Veljajo za vsakega od nas, vselej. Pregled teh meril lahko spodbudi druge načine, kako lahko pozorneje živimo po evangeliju.
Ne spuščamo svojih meril, da bi se prilagajali ali da bi se nekdo drug počutil prijetno. Smo učenci Jezusa Kristusa in kot taki druge spodbujamo, jih dvigujemo na višje, svetejše kraje, kjer tudi oni lahko žanjejo večje blagoslove.
Vsakega od nas spodbujam, naj si prizadeva za vodstvo Svetega Duha, da bomo vedeli, kaj moramo v življenju popraviti, da bomo pozorneje živeli v skladu s svojimi zavezami. Prav tako vas rotim, da ne bodite kritični do drugih, ki so na tem istem potovanju. »Sodba je moja, govori Gospod.«2 Vsi smo v procesu rasti in spreminjanja.
Zanimiva se mi zdi zgodba o odpadlih Amlisijcih, ki jo pripoveduje Mormonova knjiga. V znamenje drugim, da nič več niso povezani z Jezusom Kristusom in njegovo Cerkvijo, so si čelo zaznamovali z rdečo, da bi jih vsi videli.3 Nasprotno, in kot učenci Jezusa Kristusa, kakšno znamenje si dajemo? Ali drugi zlahka vidijo Božjo podobo na našem obličju in vedo, koga predstavljamo z načinom, kako pozorno vodimo svoja življenja?
Kot ljudstvo zaveze naj se ne bi zlili z preostalim svetom. Imenovali so nas za čudno ljudstvo4 – kakšen kompliment! Ko vplivi sveta vse bolj sprejemajo zlo, si moramo z vso marljivostjo prizadevati, da bomo trdno ostali na poti, ki nas varno vodi k našemu Odrešeniku in povečuje razdaljo med življenjem po zavezah in posvetnimi vplivi.
Ko premišljujem o prejemu trajne sreče, se zavedam, da se včasih znajdemo v sivem območju. Temne megle so neizogibne, ko potujemo vzdolž poti zavez. Skušnjave in površinskost nas lahko pripravita, da svojo smer komaj opazno obrnemo v temo sveta in stran od poti zavez. Zaradi časov, ko bi se to utegnilo zgoditi, nas je naš ljubi prerok, predsednik Russell M. Nelson, rotil, naj se vrnemo na pot zavez, in sicer naglo. Kako hvaležna sem za dar kesanja in moč Odrešenikove odkupne daritve.
Nemogoče je živeti popolno življenje. Samo en človek je zmogel živeti popolno, ko je bival na tem telestialnem planetu. To je bil Jezus Kristus. Čeprav morda nismo popolni, bratje in sestre, smo lahko vredni: vredni zakramenta, vredni tempeljskih blagoslovov in vredni prejeti lastno razodetje.
Kralj Benjamin je pričeval o blagoslovih in sreči, ki so jih deležni tisti, ki pozorno sledijo Odrešeniku: »In nadalje bi želel, da bi pretehtali blagoslovljeno in srečno stanje tistih, ki izpolnjujejo Božje zapovedi. Kajti glejte, v vsem so blagoslovljeni tako posvetno kot duhovno; in če bodo zvesto vztrajali do konca, bodo sprejeti v nebesa, da bodo tako lahko prebivali z Bogom v stanju neskončne sreče.«5
Lahko srečo kupimo za petnajst dolarjev? Ne, ne moremo. Globoko in trajno srečo prinese namerno in pozorno življenje po evangeliju Jezusa Kristusa. V imenu Jezusa Kristusa, amen.