2020
Stap Sapotem Mama blong Mi blong Lego Dring
Oktoba 2020


lektrik tul Nomo: Blong Ol Yang Adalt

Stap Sapotem Mama blong Mi blong Lego Dring

Hem i no isi, be, blong wokabaot long rod ia blong lego dring wetem olgeta we oli stap gat hadtaem wetem adiksen, hem i impoten.

Long taem we mi bigwan inaf blong andastanem wanem ia alkol, mi save se mama blong mi i bin gat problem wetem. Ol famli memba oli traem blong haedem ol problem blong hem long mi mo sista, be olgeta oli no bin save haedem ol taem we dring i kilim hem mo taet blong dring.

Mama blong mifala hem i wan woman blong dring—mo i nogat eskius o longfala storian we bae i save jenisim hemia.

Olsem wan yang gel, mi biliv se adiksen hem wan joes. Mi harem nogud evri taem mama blong mi i kam tru long doa wetem smel blong dring long maot blong hem afta we hem i stap promes blong lego. Hem i olsem we hem i no wantem blong jenis. Be ol yia we hem i krae wetem bigfala sore, ol hadwok we i blong nating, mo ol tingting blong stop i foldaon bakegen, oli bin tijim mi.

Taem mi stap long sekendri skul, mi bin luksave se adiksen blong mama blong mi bae i no “save go smut tru long gudfala naet,” olsem man we i raetem poem Dylan Thomas i bin raetem wantem1—mo i no from we hem i no wantem jenis. Hem i no from we hem i no wok had long pat long hem o se hem i bin stap jusum alkol ova long famli blong hem. Hem i bin fas long adiksen blong hem.

Olsem we Presiden Russel M. Nelson i eksplenem: “Adiksen i salem fridom blong mekem joes. !Tru long kemikol long dring, i tru se man i save seperetem hem long stret tingting blong hem !”2 Blong lego dring bae hem i wan faet bitwin bodi blong hem mo spirit, blong ol yia we i stap kam.

Stap Winim Raon blong Lego mo Tekem bakegen

Afta we hem i winim sikis manis blong lego dring, mi bin stat blong luksave mama blong mi bakegen—mama we i stap danis long trak mo raetem ol naesfala poem mo talem ol fani stori long ol fren blong mi we i mekem mi sem. Hem i olsem wan man we yumi no luk i onem bak laet long ol ae blong hem mo i stap wok ovataem blong kipim i on nomo. Hem i no bin lego dring longtaem olsem blong yia ia, mo i gud tumas blong stap sapotem hem.

Be i no bin stap longtaem. Wan naet bifo hem i gat janis blong toktok, sista blong mi mo mi i luksave. Red ae blong hem mo red fes blong hem i talemaot finis: afta long sikis manis mo fo dei hem i dring bakegen. Blong smol taem mifala i bin tingting blong aot long haos, ronwe long ol wari mo bigfala fraet, be mifala i bin save se hem i wantem jenis. Mifala i no save mekem blong hem i lego, be mifala i save sapotem hem long rod ia blong lego dring.

Stop blong Stap Kwaet mo Tokbaot Adiksen

Long ol nekis manis, sista blong mi mo mi i lukaotem ol wei blong helpem mama blong mi blong gohed blong pus i go fored blong lego dring longtaem. Bae i no isi, be hem i bin stopem wan taem finis, mo mifala i save se bae hem i save mekem bakegen.

Mi bin witnesem mama blong mi i go tru ol taem we tingting i foldaon bakegen mekem se mifala i save wanem bae i hapen, mekem se mifala i tekem evri botel blong alkol mo waen we mifala i save faenem mo kapsaetem evriwan long hol blong doti wota. Afta mi putum Gatoreid (wan kaen jus) we mifala karem long stoa mo klinim gud evri ples long haos; hem i bes wei blong tekemaot mama blong mi long envaeromen we hem i bin stap long hem taem hem i stat tekem dring bakegen.

Afta sam dei i pas mama blong mi i oraet nao blong gobak long wok, be mifala i save se faet i no finis yet. Kam kasem taem ia, ol famli mo fren oli no save level blong adiksen blong hem . Taem ol yia oli bin stap pas i go, hem i bin wan sikret—wan stamba blong sem, wan samting we man blong stadi long sosol saens, Brené Brown i eksplenem, se adiksen ia “i karem moa paoa blong hem from man i no save tokbaot.”3 Sapos mifala i wantem blong hem i stopem dring, mifala i nid blong tokbaot.

Blong mekem desisen blong tokbaot wetem famli blong mifala mo sam long ol fren we mifala i trastem i bin had, be i bin rilisim mifala long situesen ia. Sem “i spolem stret pat ia we yumi biliv se yumi save jenis mo mekem moa gud,”4 mekem se fasin ia blong tokabaot adiksen blong hem i givim hop bakegen long mama blong mi (mo mi!). Mifala no bin stap mifalawan, mo blong fastaem long plante yia, mifala i stap pikjarem wan laef we adiksen blong hem i no kontrolem mifala.

Stap Hang Strong long Hop

Bae mi no traem blong haedem hemia: blong holemtaet hop hem i no oltaem isi. Blong plante yia mi bin sapotem mama blong mi taem hem i stap traem blong lego dring, be bae mi giaman sapos mi talem mi se mi no bin eksperiensem bigfala harem nogud, filing blong no hapi, mo filing blong kros folem rod ia. Taem hem i bin stap tokbaot rod ia we wan i stap fesem blong winim adiksen, Presiden Nelson i eksplenem: “Wanwan man we i disaed blong tekem aksen blong folem rod ia blong lego dring i mas rere gud blong faet long ful laef taem. Be blong ful laef taem hem i wan riwod blong winim we praes blong hem i sas.”5

Sapos yu bin lavem wan man we i gat hadtaem wetem adiksen, yu save olsem wanem i had blong wajem olgeta i stap spolem olgetawan bakegen. Iven long taem we hem i stat foldaon bakegen, hop i neva go lus. From sakrifaes ia we i Atonmen blong Hem, Sevya i save “olsem wanem blong helpem [yumi] long saed blong ol samting blong [yumi] we [yumi] no strong long olgeta” (Alma 7:12). “Wetem paoa blong hilim man long ol wing blong hem” (3 Nifae 25:2), Hem i pikimap yumi antap taem yumi filim se yumi taed blong muv i go, i stap “holemtaet yumi mo leftemap yumi, no wantem letem yu go kasem yumi kasem hom sef.”6

Nomata we yu jes statem fas step long wokabaot ia o wokabaot wan taosen mael finis long rod ia wetem olgeta blong lego adiksen, hemia sam samting mi bin lanem truaot long ol yia ia:

  1. Helpem olgeta blong kamaot o stap longwe long ol situesen we bae i save pulum olgeta i go.

    !Nomata man ia we yu stap sapotem hem i wan fren, wan hasban o waef, memba blong famli, o fren, blong stap helpem olgeta blong stap longwe long ol situesen we bae i pulum olgeta i go, hem i wan bigfala samting! Eksampol: enitaem we famli blong mi i go aot blong kakae wetem mama blong mi, mifala i askem blong sidaon long wan tebol we i stap longwe long ba. Sapos i no gat wan emti tebol, bae mifala i storian kasem wan i fri.

  2. Toktok long bihaf blong olgeta long ol sosol situesen.

    Sapos man ia we yu stap sapotem i bin filim hem i fri blong toktok long yu abaot adiksen blong hem, i no minim se hem i rere blong talem long wol. Long ol eli taem blong lego adiksen, samtaem bae i had tumas blong eksplenem from wanem wan i stap traem blong stap longwe long sam situesen o mekem sam desisen speseli long ol strenja. Long ol situesen olsem, mekem laef i isi long olgeta taem yu helpem olgeta blong eksplenem samting, sapos ol samting i go defren.

  3. Helpem olgeta faenem moa sapot risos.

    Nomata hamas efot yu mekem blong oli kam oraet, yu no save mekem evri samting yuwan. !Samtaem mama blong mi i nidim blong toktok long wan we i bin mekem semmak, wan we i andastanem samting we hem i traem blong talem, mo hemia i oraet nomo! Ol profesenol risos mo sapot grup (olsem Program blong Livim Adiksen, ol grup blong livim adiksen, ol speselis blong adiksen mo fasin blong man) oli jenisim laef tru, mekem se no stop blong leftemap tingting blong man o woman ia we yu stap sapotem blong i yusum ol tul ia.

  4. Sapos olgeta oli foldaon, helpem olgeta blong stanap bakegen.

    Sapos yumi laef long wan wol we i no gat sin, fasin blong foldaon bakegen bae i no gat, be hemia laef we bodi i save ded. Sapos man o woman ia we yu stap sapotem i stat blong gobak long adiksen, rimaenem olgeta blong lukbak long longfala rod we oli folem finis i kam. Leftemap tingting blong olgeta blong no “givap sapos oli foldaon mo tingting se [olgeta] oli no inaf blong lego sin mo winim adiksen.”7 Olsem we Elda Ulisses Soares blong Kworom blong Olgeta Twelef Aposol,i talem, “[Olgeta] bae oli stop traem from oli nomo wantem traem bakegen”8 (mo yu tu yu no stop). Blong foldaon bakegen o gobak long adiksen bakegen i no minim se bae oli stat long stat bakegen. Hem i waepemaot evri wok mo evri samting we oli bin winim. Oltaem, bae oli gat janis blong kambak long rod, askem help long Sevya mo gohed blong muv i go.

  5. Hang strong long hop.

    Taem yu stap wajem wan we yu lavem i gat hadtaem blong winim adiksen blong olgeta, samtaem bae i mekem yu gat tu tingting se bae oli kam oraet fulwan, o no gat. (Trastem mi, mi save. Mi bin gat tingting ia plante taem bitim we mi rere blong talem.) Iven Momon i bin askem: “?Mo wanem ia nao we bae yufala i gat hop from?” Be nomata i had olsem wanem, “yufala i gat hop tru long atonmen blong Kraes;” hop ia i stap kolosap nomo long yumi (Moronae 7:41).

Truaot long laef blong mi, mama blong mi i bin foldaon plante taem i bitim we mi save kaontem, be mi mi glad blong talem se i bin sikis yia nao afta we hem i livim dring. Nomata we i bin tekem mi plante yia blong lanem mo lanem bakegen olsem wanem blong sapotem hem long wan bes wei, be blong mi stap wajem hem i kam oraet, i bin tijim mi se i no gat wan we situesen i nogud tumas blong winim. Nomata hamas taem hem we yu lavem, i stat foldaon bakegen, gogohed i go—gogohed blong sapotem hem long wanem wei we yu save mekem. Blong livim adiksen mo kam oraet, i wan komitmen blong laef—wan rod we i fulap long ol wota blong ae, ol viktri, ol foldaon mo ol win—mo hem i gud inaf blong stap faet from.

Ol Not

  1. Dylan Thomas, “Do not go gentle into that good night” (1951).

  2. Russell M. Nelson, “Addiction or Freedom,” Ensign, Nov. 1988, 7.

  3. Brené Brown, Daring Greatly: How the Courage to Be Vulnerable Transforms the Way We Live, Love, Parent, and Lead (2012), 58.

  4. Brené Brown, Dare to Lead: Brave Work. Tough Conversations. Whole Hearts (2018), 129.

  5. Russell M. Nelson, “Addiction or Freedom,” 7.

  6. Jeffrey R. Holland, “Bae Yufala I Mas Stret Evriwan—long En,”   Jeneral Konfrens, Nov 2017, https://www.churchofjesuschrist.org/general-conference/conferences?lang=bis.

  7. Ulisses Soares, “Tekem Kros blong Yu,”   Liahona, Nov 2019, 113.

  8. Ulisses Soares, “Tekem Kros blong Yu,” 113.