1 In zgodilo se je, da smo spet začeli ustanavljati kraljestvo in smo spet začeli v miru posedovati deželo. In naročil sem, naj napravijo bojno orožje vsake vrste, da bi tako imel orožje za svoje ljudstvo v času, ko bi se Lamanci spet prišli vojskovat proti mojemu ljudstvu.

2 In okrog dežele sem postavil straže, da Lamanci ne bi spet nepričakovano prišli nad nas in nas pokončali; in tako sem varoval svoje ljudstvo in drobnico in jih obvaroval pred tem, da bi padli v roke svojih sovražnikov.

3 In zgodilo se je, da smo deželo naših očetov dedovali že veliko let, da, za razdobje dvaindvajsetih let.

4 In naročil sem, naj moški obdelujejo zemljo in gojijo vsakovrstno ^ažito in vsakovrstno sadje vseh vrst.

5 In naročil sem, naj ženske predejo in garajo in delajo in izdelujejo vsakovrstno izvrstno platno, da, in vsakovrstno ^ablago, da bi lahko pokrili svojo goloto; in tako smo v deželi uspevali — tako smo imeli v deželi nepretrgan mir za razdobje dvaindvajsetih let.

6 In zgodilo se je, da je kralj ^aLaman umrl in namesto njega je začel vladati njegov sin. In svoje ljudstvo je začel hujskati k uporu zoper moje ljudstvo; zato so se začeli pripravljati na vojno in da se bodo prišli bojevat zoper moje ljudstvo.

7 Jaz pa sem po ^ašemlonski deželi odposlal svoje izvidnike, da bi odkril njihove priprave, da bi se pred njimi zavaroval, da ne bi prišli nad moje ljudstvo in ga pokončali.

8 In zgodilo se je, da so prišli na sever šilomske dežele s svojo številno vojsko, možje so bili ^aoboroženi z ^bloki in s puščicami in z meči in z ukrivljenimi sabljami in s kamni in s pračami; in imeli so obrite glave, da so bile gole; in okrog ledij so si opasali usnjeno opasje.

9 In zgodilo se je, da sem naročil, naj se ženske in otroci mojega ljudstva skrijejo v divjino; in naročil sem tudi, naj se vsi moji stari možje, ki so zmožni nositi orožje, in tudi vsi moji mladeniči, ki lahko nosijo orožje, zberejo, da se bodo šli bojevat zoper Lamance; in postavil sem jih na njihove položaje, vsakogar glede na njegovo starost.

10 In zgodilo se je, da smo se šli bojevat zoper Lamance; in jaz, celo jaz sem se v visoki starosti šel bojevat zoper Lamance. In zgodilo se je, da smo se šli bojevat v Gospodovi ^amoči.

11 Lamanci torej niso ničesar vedeli o Gospodu, niti o Gospodovi moči, zato so se zanašali na svojo lastno moč. Vendar so bili močno ljudstvo glede na človeško moč.

12 Bili so ^adivje in okrutno in krvoločno ljudstvo, verujoč v ^bizročilo svojih očetov, katero je tole — verjeli so, da so bili iz jeruzalemske dežele pregnani zaradi krivičnosti njihovih očetov in da so jim njihovi bratje v divjini prizadejali krivico in prav tako jim je bila prizadejana krivica, ko so šli čez morje;

13 in spet, da jim je bila prizadejana krivica, ko so bili v svoji ^aprvi dedni deželi, potem ko so šli čez morje, in vse to ker je Nefi zvesteje izpolnjeval Gospodove zapovedi — zato je bil pri Gospodu ^bpriljubljen, kajti Gospod je slišal njegove molitve in nanje odgovoril, in prevzel je vodstvo njihovega potovanja po divjini.

14 In njegovi bratje so bili nanj besni, ker niso ^arazumeli Gospodovih ravnanj; nanj so bili ^bbesni tudi na vodah, ker so postali trdosrčni do Gospoda.

15 In spet, nanj so bili besni, ko so prispeli v obljubljeno deželo, ker so rekli, da jim je iz rok vzel ^avladarstvo nad ljudstvom; in prizadevali so si ga ubiti.

16 In spet, nanj so bili besni, ker je odšel v divjino, kot mu je zapovedal Gospod, in vzel ^azapise, ki so bili vgravirani na medeninastih ploščah, kajti rekli so, da jih je ^boropal.

17 In tako so svoje otroke poučevali, naj jih sovražijo in naj jih pobijajo in naj pri njih ropajo in plenijo in delajo vse, kar lahko, da jih bodo pokončali; zato do Nefijevih otrok gojijo večno sovraštvo.

18 Zavoljo prav istega vzroka me je kralj Laman s prekanjenostjo in z zvitim laganjem in s svojimi lepimi obljubami prevaral, da sem to svoje ljudstvo pripeljal v to deželo, da bi jih pokončali; da, in ta številna leta smo trpeli v deželi.

19 In sedaj sem jih jaz, Zenif, potem ko sem svojemu ljudstvu povedal vse glede Lamancev, spodbujal, naj se gredo bojevat z močjo, z zaupanjem v Gospoda; zato smo se z njimi borili iz obličja v obličje.

20 In zgodilo se je, da smo jih spet pregnali iz svoje dežele; in pobili smo jih v velikem pokolu, in sicer toliko, da jih nismo prešteli.

21 In zgodilo se je, da smo se spet vrnili v svojo deželo in moje ljudstvo je spet začelo gojiti drobnico in obdelovati zemljo.

22 In sedaj sem, ker sem star, kraljestvo predal enemu od svojih sinov; zato ne rečem ničesar več. In naj Gospod blagoslovi moje ljudstvo. Amen.