Tusitaulima ma Valaauga
35. Tausiga ma le Faaaogaina o Falelotu


“35. Tausiga ma le Faaaogaina o Falelotu,” Tusitaulima Aoao: Auauna Atu i Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai (2020).

“35. Tausiga ma le Faaaogaina o Falelotu,“ Tusitaulima Aoao.

Ata
tagata o loo vekiumiina [vacuuming] ma fufulu faamalama

35.

Tausiga ma le Faaaogaina o Falelotu

35.1

Faamoemoega

E saunia e le Ekalesia ia falelotu ina ia mafai ai e i latou uma e ulufale mai ona:

E mafai ona ese ni fausaga o se falelotu e faalagolago i tulaga ma manaoga i le lotoifale. E mafai ona avea o se fale e fauina e le Ekalesia po o se avanoa e faatauina e le Ekalesia, se fale o se tagata o le ekalesia, se a’oga i le lotoifale po o se nofoaga autu o nuu, se avanoa e lisiina, po o se isi filifiliga ua faamaonia.

35.2

Matafaioi ma Tiutetauave

35.2.1

Matagaluega o Falelotu

O le Matagaluega o Falelotu i le laumua o le Ekalesia e faavaeina mataupu faavae ma taiala mo le sauniaina ma le faatumauina o nofoaga o tapuaiga. O lenei matagaluega e faagaoioia i lalo o le taitaiga a le Au Epikopo Pulefaamalumalu.

O tagata faigaluega o le Matagaluega o Falelotu e nafa ma le sauniaina ma le tausiaina o falelotu ma isi fale o le Ekalesia. E faia lea i lalo o le taitaiga a le Au Peresitene o le Eria ma le faatonusili o le eria mo mataupu faaletino.

35.2.2

Pule o Fale ma Fanua o le Ekalesia

E fesoasoani se pule o fale ma fanua e faigaluega i le Ekalesia i siteki taitasi e faagaoioia falelotu. Na te faatulagaina ni lipea tetele, faamamaina loloto, ma le tausiga masani o fale.

Pe a manaomia ai, e fesoasoani le pule o fale ma fanua e aoao ia sui o le siteki ma uarota mo falelotu i le auala e faamama ai le fale ma faatino isi galuega i le lotoifale. Na te tuuina atu faatonuga, anomea, ma meafaigaluega.

E galulue le pule o fale ma fanua ma le sui o fale o le siteki e faagaoioia nei auaunaga ma le tausiga aoao o fale. E mafai foi ona ia iloiloina ma au epikopo ia tupe faaalu mo fale.

35.2.3

Fitugafulu Eria

O le Fitugafulu Eria ua tofia e galulue vavalalata ma peresitene o siteki i le faagasologa o fuafuaga autu (tagai i le 35.3).

35.2.4

Au Peresitene o le Siteki

O le au peresitene o le siteki e taialaina epikopo i le faaaogaina, tausiga, ma le malupuipuia o falelotu. Latou te tofia se fautua maualuga e fai ma sui o le siteki mo fale (tagai i le 35.2.5). Latou te fefautuaai ma ia e iloilo manaoga ma galuega faatino e faatatau i ai.

Afai e manaomia e tagata o le au paia se avanoa faaopoopo mo tapuaiga, e tuuina atu e le au peresitene o le siteki ia faamatalaga i le Fitugafulu Eria. E faia lenei mea e ala i le faagasologa o le fuafuaga autu (tagai i le 35.3).

35.2.5

Sui o le Siteki mo Fale

O le sui o le siteki mo fale e fesoasoani i le au peresitene o le siteki i le faaaogaina, tausiga, ma le malupuipuia o falelotu e ala i le:

  • Aoaoina o sui o le uarota mo fale i o latou tiute (tagai i le 35.2.9).

  • Tufatufaina atu o ki i taitai o iunite.

  • Fesootai atu i le pule o fale ma fanua o le Ekalesia e uiga i le tausiga ma manaoga o le faagaoioiga o fale.

35.2.6

Tagata Faapitoa mo Tekinolosi a Siteki ma Uarota

E fesoasoani tagata tomai faapitoa mo tekinolosi a siteki ma uarota e faatulaga ma faatumauina tekinolosi i fale. Pe a manaomia ona faapipii ni masini fou, latou te galulue faatasi ma le pule o fale ma fanua. Mo nisi faamatalaga e uiga i nei valaauga, tagai i le 33.10 (tagai foi i le mhtech.ChurchofJesusChrist.org).

35.2.7

Au Epikopo

O le au epikopo (po o le sui o le uarota o fale) e aoaoina tagata o le au paia i le auala e faaaoga ai, tausia, ma malupuipuia le fale. E tufatufa atu foi e le au epikopo ki o fale i taitai o le uarota.

Latou te faamautinoaina o gaoioiga i totonu o le fale ma lotoa e faatautaia ma le saogalemu (tagai i le 20.7).

Latou te fesootai ma le pule o fale ma fanua o le Ekalesia e uiga i manaoga mo le tausiga ma le faagaoioiga. E mafai foi ona latou iloiloina faatasi ma le pule o fale ma fanua ia tupe faaalu e faatatau i ai.

35.2.8

Epikopo e Vaaia le Falelotu

Afai e sili atu ma le tasi le uarota e lolotu i se fale, e tofi e le au peresitene o le siteki se epikopo e faamaoopoopoa tofitofiga faatasi ma isi epikopo. O nei tofiga e aofia ai le faatulagaina o le faaaogaina, faamamaina, ma le malupuipuia o le fale. O le au peresitene o le siteki mai lea taimi i lea taimi e faataamiloa lenei tiutetauave i epikopo o a latou uarota e faaaogaina fale.

35.2.9

Sui o le Uarota mo le Falelotu

E filimaoti e le au epikopo pe valaau se sui o le uarota mo fale. Afai latou te filifili e tuuina atu lenei valaauga, e mafai e le au epikopo ona valaau se alii po o se tamaitai matua o le au paia. Afai e le valaauina se sui o le uarota mo fale, e mafai e le epikopo ona atofa atu lenei tiutetauave i se tasi o ona fesoasoani, le failautusi a le uarota po o se failautusi fesoasoani a le uarota, po o le failautusi faapitoa.

O le sui o le uarota mo fale e faatulagaina tagata o le au paia ma volenitia e faamama ma tausia le fale. Na te aoaoina i latou i le auala e faia ai galuega taitasi i sapalai ma mea faigaluega o loo maua.

Afai e manaomia, na te mauaina ia aoaoga mai le sui o le siteki mo fale i le faagaoioia o le faaleotele leo, masini faavevela, masini ea malulu, ma isi masini o le fale.

35.2.10

Tagata o le Ekalesia

I lalo o le taitaiga a le epikopo, e uunaia ai e taitai matutua ma le autalavou ia tagata o le au paia e fesoasoani i le tausiga ma le vaaia o le fale. O le au epikopo ma le sui o le uarota mo fale e fetuunaia galuega e tusa ai ma tomai ma gafatia o i latou o loo faia le galuega. O le tausiga faifai pea a tagata o le au paia e fesoasoani ai i punaoa a le Ekalesia ia umi le faaaogaina e mafai ai.

35.3

Sauniaina o Falelotu

O falelotu e eseese le tetelē ma le ituaiga e fua i manaoga ma tulaga i le lotoifale. O se falelotu e mafai ona avea o se fale e fauina po o se avanoa e faatauina e le Ekalesia, se fale o se tagata o le ekalesia, se a’oga i le lotoifale po o se nofoaga autu o nuu, se avanoa e lisiina, po o se isi filifiliga ua faamaonia.

E taumafai malsoi taitai o le eria ma le lotoifale e faaaoga atoatoa falelotu o loo i ai nei ma ia atamamai i le fautuaina atu o se avanoa faaopoopo. Latou te mulimuli i “Mataupu Faavae ma Taiala mo le Sauniaina o Falelotu” (Taiala mo Falelotu).

E saunia e taitai ia fuafuaga autu faaletausaga e faaaoga ai Taiala o Fuafuaga Autu mo Falelotu e faamautinoa ai o loo lava avanoa i falelotu. E faaaoga foi e taitai ia fuafuaga autu e iloilo ai manaoga i le lumanai mo faaopoopoga o avanoa mo fonotaga po o le toe faaaogaina, o lona uiga o le faatauina atu pe faatagaina ai isi faaaogaaga mo falelotu ma meatotino.

Tagai i le “Sauniaina o Falelotu ma Isi Nofoaga o Tapuaiga” (Taiala mo Falelotu) mo nisi faamatalaga.

Ata
vaega o tagata i fafo atu o le fale o le Ekalesia

35.3.1

Sauniga o le Suatiaina o le Eleele ma le Faapaiaina o Fale

E mafai ona faia sauniga o le suatiaina o le eleele a o le’i fausiaina. A maea loa, ona tatau loa lea ona faapaiaina fale fou ma faaopoopoga tetele i le vave e mafai ai. E mafai foi ona faapaiaina avanoa ua lisiina.

Tagai i vaega “Sauniga o le Suatiaina o le Eleele” ma le “Faapaiaina o Fale” i le “Sauniaina o Falelotu ma Isi Nofoaga o Tapuaiga” (Taiala mo Falelotu) mo nisi faamatalaga.

35.4

Tausiaina o Falelotu

35.4.1

Faamamaina ma le Tausiaina o Falelotu

Ua i ai i taitai ma tagata o le ekalesia i le lotoifale, e aofia ai le autalavou, se tiutetauave e fesoasoani e tausia le mama o fale taitasi ma i tulaga lelei. E fesoasoani lea i le:

  • Faasaoina o le natura paia o le fale o se nofoaga e mafai ona afio ai le Agaga.

  • Uunaia o le migao.

  • Folasia atu o se ata o le mamalu ma le faaaloalo.

  • Faaumiumi o le lelei ma le aoga o le fale.

O le faatulagaga o le faamamaina e le tatau ona avea ma se avega mamafa i tagata o le au paia. Mo se faataitaiga, afai e luitauina le malaga atu i le fale, e ono faamama e tagata o le au paia e avea o se vaega o mea e tutupu i vaiaso taitasi pe a latou i ai i le fale.

Tagai i le “Tausiaina o Falelotu” (Taiala mo Falelotu) mo nisi faamatalaga.

35.4.2

Talosagaina o Lipea

E mafai e tagata o aufono a uarota ma siteki ona lipoti atu manaoga mo le toe lipeaina o fale. E mafai ona faia lea e ala i le faaaogaina o le meafaigaluega o le Lipoti o Faafitauli i Fale ma Fanua (LFF) . O le FIR (LFF) e mafai ai e taitai ona auina atu, siaki le faagasologa o galuega lipea, ma tuuina atu manatu faaalia e uiga i lipea ma isi talosaga. E mafai foi e sui o le aufono ona faafesootai le pule o fale ma fanua mo se fesoasoani.

O loo maua foi le FIR (LFF) o se polokalama i le Google Play ma le Apple App Store. O faatonuga mo le faaaogaina o le LFF o loo maua i le Nofoaga Autu mo Fesoasoaniga i luga o le ChurchofJesusChrist.org.

35.4.3

Asiasiga o Falelotu

O fale uma lava e asiasia faaletausaga e se pule o fale ma fanua. O le faamoemoega o le faailoa lea o manaoga ma lipea o fale mo se taimi umi. Ona talanoaina lea e le pule o fale ma fanua ia taunuuga o asiasiga ma faatinoga e manaomia faatasi ma le sui o le siteki mo le fale po o le epikopo e vaaia.

35.4.4

Faasaoina o le Eletise ma le Vai

E tauivi malosi le Ekalesia e faasao le vai, eletise, ma isi punaoa. E uunaia e taitai ia tagata o le au paia ina ia faasaoina le eletise ma le vai i totonu o le fale. Mo se faataitaiga, a tuua e tagata o le ekalesia se potu, e tatau ona latou tapeina moli, gutu paipa, ma masini vevela ma ea malulu po o faatulagaga na faaaoga i le taimi o le fonotaga po o se gaoioiga. E lipoti atu e tagata o le au paia i o latou taitai soo se tulaga e saofaga atu i le faama’umauina o mea.

E mafai foi e tagata o le au paia ona lagolagoina polōketi e lagolagoina e le alalafaga mo le faasaoina o le eletise ma le suavai. O nei taumafaiga e mafai ona faaitiitia ai tupe faaalu i le eletise ma le suavai.

E mafai e taitai ma tagata o le au paia ona faafesootai le pule o fale ma fanua mo nisi faamatalaga e uiga i le faaaogaina ma le faasaoina o le suavai ma le eletise.

35.4.5

Saogalemu ma le Puipuiga

E tatau i taitai ma tagata o le au paia ona:

  • Tausisia le faaavanoaina lelei o auala savali, faasitepu, faitotoa e ulufafo ai, ma potu e i ai le eletise ma le vai mo le saogalemu o le ulufale ma le ulufafo.

  • Aua le faaaogaina pe teuina anomea matautia e le saogalemu pe apogofie e le afi i totonu o fale.

  • Faatulaga ma mulimuli i faiga faavae o le lokaina o fale.

  • Faamautu le malupuipuia o meafaigaluega a le Ekalesia mai le gaoia.

  • Iloa pe faapefea ona tape mea e faaaoga e pei o le vai, eletise, ma le kesi po o le penisini.

Pe a manaomia ai, e mafai e le pule o fale ma fanua ona tuuina atu se faafanua e faaalia ai mea e tapeina ai afi, pusa o sapalai o le fesoasoani muamua, ma nofoaga e tapeina mai ai mea e faaaoga. O loo maua nisi faamatalaga e uiga i le saogalemu i le “Faiga Faavae o le Malupuipuiga ma le Lokaina” i le “Tausiga o Falelotu” (Taiala mo Falelotu). Tagai foi i le 20.7.

35.5

Aiaiga Faavae i le Faaaogaina o Falelotu a le Ekalesia

O falelotu o le Ekalesia o punaoa paia ia e tatau ona faaaoga e fesoasoani ai i fanau a le Atua ia faalatalata atili atu ia Keriso. O le taliaina o tagata e auai faatasi ma i tatou mo gaoioiga i falelotu ma le faaaogaina o o tatou falelotu e faamanuia ai o tatou nuu o ni auala ia e “faasusulu atu ai [lo tatou] malamalama i luma o tagata, ina ia latou iloa [a tatou] galuega lelei, ma viia [lo tatou] Tama o i le lagi” (Mataio 5:16).

O lenei vaega o loo i ai aiaiga faavae lautele mo le faaaogaina o falelotu. O nei aiaiga faavae e faatatau foi i meatotino ma fale uma e umia e le Ekalesia o loo siomia ai le falelotu. O loo maua nisi faamatalaga i punaoa o loo lisi atu i le vaega lenei.

35.5.1

Mataupu Faavae Autu ma Tulaga Manaomia mo le Faaaogaina o Falelotu o le Ekalesia

O falelotu o le Ekalesia o ni meatotino tuma’oti faalelotu ua faapaiaina mo tapuaiga, aoaoina o le talalelei, faaaumeaina, ma gaoioiga talafeagai e fesoasoani e aumaia tagata ia Keriso. O le faaaogaina o falelotu o le Ekalesia o se avanoa faapitoa.

O faaaogaaga uma o falelotu o le Ekalesia e tatau ona ausia ai tulaga manaomia autu nei:

  • Ia ogatusa ma aoaoga faavae, aiaiga faavae, ma faiga faavae a le Ekalesia, e aofia ai le natura paia ma faamoemoega o falelotu o le Ekalesia.

  • Ia i ai i totonu o tuaoi o le tulafono.

  • Ia ogatusa ma le tulaga tuusaunoa o le Ekalesia mai lafoga pe a tatau ai.

  • Fai laasaga talafeagai e aloese ai, tuuitiitia, ma pulea ai tulaga lamatia o le saogalemu, e aofia ai taiala ma aiaiga faavae a le Ekalesia mo le malupuipuia o tamaiti ma le autalavou (tagai i le 12.5.1 ma le 20.7.1)

  • Ia usitaia isi tulaga ma tapulaa e tuuina atu e le peresitene o le siteki po o le epikopo.

35.5.2

Faaaogaina e le Ekalesia o Falelotu

O sauniga, polokalama, ma gaoioiga a le Ekalesia e i ai le faamuamua i lo isi faaaogaaga o falelotu pe afai e i ai se feteenaiga. O faaaogaaga a le Ekalesia e aofia ai:

  • Sauniga tapuai ma isi sauniga o le Sapati.

  • Fonotaga faaleautaitai.

  • Fonotaga ma gaoioiga a le Aualofa.

  • Sauniga ma gaoioiga a le au perisitua.

  • Fonotaga ma gaoioiga a le Peraimeri, Perisitua Arona, ma Tamaitai Talavou.

  • Fonotaga ma gaoioiga a le seminare, inisitituti, talavou nofofua matutua, ma le au matutua nofofua.

  • Galuega o talafaasolopito o aiga.

  • Fonotaga ma gaoioiga a faifeautalai.

  • Gaoioiga o sauniuniga mo faalavelave faafuasei.

E mafai foi e uarota ma siteki ona ofoina atu isi polokalama a le Ekalesia e manuia ai tagata o le ekalesia ma le nuu. E aofia ai tulaga nei:

E sailia e le peresitene o le siteki le taitaiga mai le ofisa o le eria e faamautinoa ai le usitaia o tulafono i le lotoifale.

Mo nisi faamatalaga, tagai i le O Se Taiala a se Taitai i le Faasoaina Atu o Punaoa a le Ekalesia.

I nisi o nofoaga e toatele ai tagata o le Ekalesia, e mafai ona faaaoga se falelotu e siteki e sili atu ma le tasi. I tulaga faapea, e fefautuaai faatasi peresitene o siteki e uiga i le faaaogaaga ma le faatulagaina o le fale. E mafai ona latou faafesootaia le Fitugafulu Eria mo le taitaiga pe a manaomia ai.

E manaomia le faamaoniga mai le faatonusili o mataupu faaletino ma le Au Peresitene o le Eria a o le’i faaaogaina se falelotu e faavae ai se nofoaga e faapotopoto ai mo talavou nofofua matutua lea o loo talosagaina ai nisi masini po o punaoa faaopoopo faapitoa. Ina ia sailia le faamaoniga, e faafesootai e le peresitene o le siteki le pule o fale ma fanua.

O i latou uma e faaaogaina le falelotu e tatau ona faaalia le faautauta mo isi. E tatau ona faia taumafaiga uma e taulima ai manaoga o isi. O na taumafaiga e aofia ai le faatulagaina o le faaaogaina o avanoa, faaeteetega o le pisa, ma le faaaogaina pea i totonu o le taimi faatulagaina.

Mo nisi faamatalaga e uiga i gaoioiga a le Ekalesia, tagai i le mataupu 20.

35.5.3

Faaaogaina e Tagata o le Ekalesia o Falelotu—Tagata Lava Ia ma Aiga

E mafai e tagata o le ekalesia ona talosaga e faaaoga se falelotu i totonu o a latou siteki mo gaoioiga a le tagata lava ia pe faaleaiga. Ina ia sailia se faamaoniga, latou te faafesootaia se tasi o le au epikopo o se uarota e lolotu i lena falelotu (po o se tasi na te tofia). O tulaga nei e faaaoga ai:

  • O le faaaogaina e tatau ona usitaia ai mataupu faavae autu ma tulaga manaomia o loo i le 35.5.1.

  • O le faaaogaina e tatau ona vaavaaia e se tagata matua faatuatuaina o se uarota e lolotu i le falelotu.

  • E le tatau ona faalavelave le faaaogaina i gaoioiga faatulagaina a le Ekalesia.

  • Ua i ai i tagata e faaaogaina le tiutetauave atoa mo soo se faaletonu i fale ma fanua po o soo se manuaga po o ni faalavelave e fesootai ma lena faaaogaina.

  • E tatau i tagata e faaaogaina ona faamama ma toefuatai atoatoa ia fale i tulaga na i ai a’o le’i faaaogaina.

  • E tatau i tagata e faaaogaina ona usitaia faatonuga ma talosaga mai taitai i le lotoifale, e aofia ai talosaga a taitai ia mataituina le faaaogaina.

  • E mafai e taitai o le Ekalesia ona talosagaina soo se tagata po o se vaega e taofi le faaaogaina o le meatotino pe afai latou te le o usitaia taiala.

  • Mo gaoioiga ua faamaonia, e tatau i taitai o uarota ma siteki ona faia ni fuafuaga mo le tatalaina o le falelotu. O ki i le fale e tatau ona tuuina atu i na o tagata o le uarota po o le siteki ua atofaina.

Tagai i le 38.3.4 mo le faaaogaina o falelotu mo faaipoipoga ma ’aiga o faaipoipoga.

Tagai i le 29.5 mo le faaaogaina o falelotu mo falelauasiga ma isi sauniga mo e ua maliliu.

35.5.4

Faaaogaina o Falelotu o le Ekalesia e Faalapotopotoga e Le Maua Ni Polofiti po o Isi Vaega po o Tagata Taitoatasi

E mafai e taitai o le eria ona faatagaina faalapotopotoga e le sue tupe, nuu ma isi vaega (e pei o ’au taaalo), po o tagata taitoatasi e le o faamatalaina i le 35.5.3 e faaaoga falelotu o le Ekalesia mo gaoioiga lelei po o auaunaga. O tulaga o loo lisi atu i le 35.5.3 e e faatatau i ai.

Ina ia sailia faamaoniga faaleautaitai i eria mo le faaaogaina faapea, e faafesootai e le peresitene o le siteki le pule o fale ma fanua.

Afai e faamaonia e taitai o le eria se faaaogaina e se faalapotopotoga e le sue tupe, o le a manaomia ai se Maliega o le Faaaogaina Le Tumau. O loo maua lenei maliega mai le ofisa o le eria. E manaomia foi se tusi faamaonia o le inisiua mai le faalapotopotoga e le sue tupe sei vagana ua faamaonia e le faatonusili o mataupu faaletino ua faamaonia e le Vaega o le Pulega o Mea Ogaoga a le Ekalesia se tuusaunoaga.

O vaega i le alalafaga e le agavaa o ni vaega e lē su’etupe, faapea foi ma tagata taitoatasi e le o faamatalaina i le 35.5.3, e tatau ona faamalieina soo se tulaga manaomia e ta’u mai e ala i le pule o fale ma fanua.

35.5.5

Faalavelave Faafuasei

E mafai ona faaaoga falelotu o le Ekalesia mo auaunaga taua i nuu i le taimi o se faalavelave faafuasei. Mo se faataitaiga, e mafai e se peresitene o le siteki ona faatagaina falelotu i lana siteki ina ia faaaogaina e sui o le toomaga mo faalavelave ma isi i taumafaiga e faatatau i ai (tagai i le 35.5.4). I nei tulaga, e galulue faatasi o ia ma le pule o fale ma fanua ma le pule o le uelefea ma le ola tutoatasi, faapea foi ma isi sui o le Ekalesia pe a manaomia (tagai i le 22.9.1.3).

Afai o le a faaaogaina falelotu mo faamoemoega mo faalavelave faafuasei, e fautuaina taitai o le siteki e galulue faatasi ma taitai o le alalafaga.

35.5.6

Faaaogaaga o Falelotu e Le Faatagaina

35.5.6.1

Faaaogaaga Faapisinisi

E le mafai ona faaaogaina meatotino a le Ekalesia mo faamoemoega faapisinisi. Mo se faataitaiga, e le mafai ona faaaogaina falelotu e lagolago ai soo se ituaiga o pisinisi. E le mafai foi ona faaaogaina punaoa i totonu o falelotu, e pei o laupapa puletini, e lagolago ai se pisinisi (tagai i le 38.8.5). O sea faaaogaaga e le ogatusa ma faamoemoega o meatotino a le Ekalesia. E mafai foi ona feteenai ma tulafono i le lotoifale po o le atunuu lea e ono faatagaina le tuueseina o lafoga o meatotino a le Ekalesia (tagai i le 34.8.1).

O le lisi lea o loo tuuina atu ai faataitaiga o le faaaogaaga faapisinisi e le faamaoniaina:

  • Faalauiloaina po o le lagolagoina o pisinisi po o tupe teu faafaigaluega

  • Faatauina mai, faatauina atu, po o le faalauiloaina o oloa, tautua, faasalalauga, po o galuega taulima

  • Faia o gaoioiga suetupe e le faatagaina (tagai i le 20.6.5)

  • Talimalo po o le taulimaina o aufaipese, failauga, faiaoga, vaega faaleaoaoga, po o isi tagata e tuuina atu auaunaga o e mauaina se tau mo semina, lesona (sei vagana ai aoga tumaoti mo le piano po o le okeni; tagai i le 19.7.2), vasega, po o isi gaoioiga.

  • Totogi o se avanoa mo faaipoipoga po o mea e faatatau i le faaipoipoga

35.5.6.2

Aoga e Fai i le Fale ma le Faaaogaaga mo le Tausiga o Fanau

E lagolagoina malosi e le Ekalesia aoaoga ma aiga. Ae peitai, o falelotu e le faaaogaina mo aoga e fai i le fale pe fai foi ma nofoaga e tausi ai fanau.

O le usitaia o lenei aiaiga faavae o le a faalauiloa atu ai le saogalemu ma aloese ai mai tupe totogi o lafoga mo le Ekalesia.

35.5.6.3

Faamoemoega Faaupufai

E tuma’oti lava le Ekalesia mai tulaga faaupufai. E le mafai ona faaaogaina meatotino a le Ekalesia mo faamoemoega pe faalauiloa ai mea faapolokiki. O gaoioiga e faasaina e aofia ai fonotaga faapolokiki ma le faaaogaina e ala i faatosinaga ma faalauiloaga faapolokiki. O faasilasilaga e faatatau i faamoemoega faaupufai e le mafai ona faia i meatotino a le Ekalesia, e pei o luga o laupapa puletini.

Peitai, o le faaaogaina o meatotino mo le lesitalaina o tagata palota po o le palota e mafai ona faatagaina o se tuusaunoaga (tagai i le 38.8.30). E mafai e le peresitene o le siteki ona maua mai se tuusaunoaga faapena e ala i le pule o fale ma fanua (tagai i le 35.5.4).

35.5.6.4

O Isi Faaaogaaga

O faaaogaaga nei o meatotino o falelotu a le Ekalesia e masani lava e lē faatagaina:

  • Fai ma malutaga mo le po (se’i vagana ai faalavelave faafuasei; tagai i le 35.5.)

  • Tolauapiga

  • O le faaaogaina faamautotogi po o le lisiina o fale a le Ekalesia ma meatotino

O nei taiala e faatatau i le falelotu lava ia faapea foi meatotino uma a le Ekalesia ma fale ma fanua o loo siomia ai le falelotu. Afai e lagona e le peresitene o le siteki se tuusaunoaga e mafai ona faamaonia, e mafai ona ia talosagaina e ala i le pule o fale ma fanua. Mo se faataitaiga, e mafai ona tuuina atu se tuusaunoaga e faaaoga ai se falelotu e fesoasoani ai i tagata o le au paia e malaga mamao atu mo malaga i le malumalu.

35.5.7

O Isi Aiaiga Faavae ma Tulaga Faatonuina e Faatatau i Faaaogaaga Uma

35.5.7.1

Falesa

O falesa o potu ia e tapuai ai tagata o le ekalesia ma aai ma feinu ai i le faamanatuga. O fonotaga ma gaoioiga e faia i falesa e tatau ona ogatusa ma nei faamoemoega. Mo taiala e uiga i le faia ai o faatufugaga faaleaganuu, konaseti, ma isi aoaoga i falesa, tagai i le 19.3.5.

35.5.7.2

Fana ma Auupega

O fana ma isi auupega matautia e le faatagaina i luga o fanua ma fale o le Ekalesia. E aofia ai auupega natia. E le faatatau lenei tulaga i le aufaigaluega o loo i ai nei e nafa ma le tausia o tulafono.

35.5.7.3

Umukuka ma Eria o Gasesega

O umukuka ma eria o gasesega e mafai ona faaaoga e laulau atu ai taumafataga ma meaai mama ma faamafanafana pe faamalulu ai meaai.

I nisi nofoaga, e faatagaina ai le faiga o meaai i umukuka. Peitai, i le Iunaite Setete, Kanata, ma nisi atunuu, o tulafono o le taulimaina o meaai e masani ona manaomia ai tusi faamaonia, masini faapisinisi, po o asiasiga a le malo. I nei eria, e tatau ona faia meaai i se isi nofoaga ma aumai ai i le falelotu. O faataitaiga o le faiga o meaai o se tuusaunoaga ma e faatagaina e oo lava i nofoaga o loo i ai nei tulafono. E mafai e pule o fale ma fanua ona tuuina atu le taitaiga mo eria taitasi.

Mo nisi faamatalaga, tagai i le safety.ChurchofJesusChrist.org.

Ata
vaega o loo aai

35.5.7.4

Nofoaga e Paka ai Taavale

O le faaaogaina o nofoaga e paka ai taavale a le Ekalesia e tatau ona usiataia ai taiala o loo i le mataupu lenei. E le gata i lea, o nofoaga e paka ai taavale e le tatau ona faaaogaina e paka ai taavale feoa’i po o isi faaaogaaga faapena e aunoa ma se faatagaga mai le faatonusili mo mataupu faaletino. E mafai e taitai ona faafesootai le pule o fale ma fanua i ni talosaga. O taavale a tagata lava latou, ma isi masini a le tagata lava ia e le mafai ona teuina i fanua ma lotoa o le Ekalesia.

Mo nisi faamatalaga e uiga i nofoaga e paka ai taavale ma pakaga avanoa, tagai i le “Pakaga o Falelotu” (Taiala mo Falelotu).

35.5.7.5

Potu e Teu Ai Mea

E na o masini mo le tausiga ma sapalai ua faamaoniaina e mafai ona teuina i fale. O aitema o le uelefea e mafai ona teuina i falelotu i taimi o faalavelave faafuasei (tagai i le 35.5.4). E mafai e taitai ona faafesootai le pule o fale ma fanua i ni fesili.

35.5.7.6

Faamatalaga Faaopoopo

O loo maua nisi faamatalaga e uiga i le faaaogaina o meatotino a le Ekalesia i le “Isi Faamatalaga e Faatatau i Falelotu” (Taiala o Fale ma Fanua mo Falelotu). O lenei punaoa ua aofia ai faamatalaga ma faatonuga e uiga i galuega faatufugaga, teuteuga, masini, fu’a, totogi, faailoilo, faaaogaina o fanua avanoa a le Ekalesia, ma isi autu.

Mo aiaiga faavae e uiga i le faaaogaina o meatotino faafiafia, tagai i le “Tolauapiga Faafiafia” (Taiala mo Fale ma Fanua o Falelotu).