2010–2019
Živite po besedah prerokov
oktober 2014


Živite po besedah prerokov

Zato da bi bili v skladu z božanskimi nameni nebes, podpremo preroka in se odločimo, da bomo živeli po njegovih besedah.

Nebeški Oče ima rad vse svoje otroke in želi, da bi poznali in razumeli njegov načrt sreče. Zato pokliče preroke, te, ki so bili posvečeni z močjo in polnomočjem, da delujejo v Božjem imenu za odrešitev njegovih otrok. Oni so glasniki pravičnosti, priče o Jezusu Kristusu in neskončni moči njegove odkupne daritve. Imajo ključe Božjega kraljestva na zemlji in odobrijo izvajanje odrešilnih uredb.

V Gospodovi pravi Cerkvi na zemlji ni nikoli istočasno več kot enega, kateremu je podeljena ta moč in dani ključi tega duhovništva1.Predsednika Thomasa S. Monsona podpremo kot preroka, vidca in razodevalca. On razkriva Gospodovo besedo, da vodi in usmerja celotno Cerkev. Predsednik J. Reuben Clark je pojasnil: »On je edini, ki ima pravico prejemati razodetja za Cerkev  [...] ali kakor koli spreminjati obstoječe nauke Cerkve.«2

Gospod ljudstvu svoje Cerkve glede živega preroka zapoveduje,

naj prisluhnejo vsem njegovim besedam in zapovedim, jim bo dal, kakor jih bo sam prejel, hodeč v svetosti pred Bogom,

kajti prejeli njegovo besedo, kakor če bi jo iz Božjih ust, v vsej potrpežljivosti in veri.

Kajti če bodo to delali, ga vrata pekla ne bodo premagala3.

Zato da bi bili v skladu z božanskimi nameni nebes, podpremo preroka in se odločimo, da bomo živeli po njegovih besedah.

Oba svetovalca predsednika Monsona in zbor dvanajstih apostolov prav tako podpremo kot preroke, vidce in razodevalce. »Imajo pravico, moč in polnomočje, da razglasijo [Gospodove] zamisli in voljo [...] , podvrženi [...] predsedniku Cerkve.4 Govorijo v Kristusovem imenu. Prerokujejo v Kristusovem imenu. Vse delajo v imenu Jezusa Kristusa. V njihovih besedah slišimo Gospodov glas in čutimo Odrešenikovo ljubezen. Gospod je rekel, da bodo vse, kar bodo njegovi služabniki govorili, ko jih bo navdihnil Sveti Duh, sveti spisi in Božja moč v odrešitev.”5Gospod sam je rekel, da je vseeno, najsi je nekaj povedal s svojim glasom ali po glasu svojih služabnikov.6

Hvaležni smo za cerkev, ki je » [sezidana...] na temelju apostolov in prerokov. Vogalni kamen pa je sam Kristus Jezus«.7Gospodova hiša je hiša reda in ni potrebno, da bi bili kdaj zavedeni glede tega, kje iskati odgovore na vprašanja, ali da bi bili negotovi glede tega, kateremu glasu naj sledimo. Ni potrebno, da nas »premetava in kot valove razburka vsak veter nauka«8. Bog svojo besedo razodeva po svojih posvečenih služabnikih, »da se sveti usposobijo za delo služenja, za izgrajevanje Kristusovega telesa, dokler vsi ne pridemo do edinosti vere in do spoznanja Božjega Sina«9. Ko se odločimo, da bomo živeli po besedah prerokov, smo na poti zaveze, ki vodi v večno popolnost.

Od matere samohranilke, ki se je trudila, da bi preživela obdobje suše, smo se naučili, kaj pomeni podpreti preroka. Gospod je preroku Eliji Tišbéjcu naročil, naj gre v Sarepto, kjer bo našel vdovo, ki ji je Bog naročil, naj Elija nahrani. Ko se je Elija približal mestu, jo je videl, kako nabira suhljad. Zaklical je: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!«10

»Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: ‘Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!’

Rekla je: ‘Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.’«

Elija odgovori: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem.«11

Za trenutek si poskušajte predstavljati, kako težko je moralo biti to, kar je to stradajočo mater prosil prerok. Zagotovo bi Bog sam svojemu zvestemu služabniku lahko priskrbel hrano. Ker pa je Elija deloval v Gospodovem imenu, je naredil, kot mu je bilo naročeno, in sicer, naj ljubo Božjo hčerko prosi, naj žrtvuje to, kar ima, da podpre preroka.

Toda Elija ji je za poslušnost obljubil tudi blagoslov: »Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ‘Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo.«12Gospod je dal vdovi priložnost, da se odloči, da bo verjela in bila poslušna prerokovim besedam.

V svetu, v katerem grozita suša pravičnosti in duhovna lakota, nam je zapovedano, naj podpremo preroka. Ko preroški besedi prisluhnemo, jo podpremo in potrdimo, pričujemo, da imamo vero, da se bomo ponižno podvrgli Gospodovi volji, modrosti in času.

Preroški besedi prisluhnemo celo takrat, ko se zdi nerazumno, nadležno in neprijetno. Glede na merila sveta je to, da sledimo preroku, morda nepriljubljeno, politično napačno oziroma družbeno nesprejemljivo. Toda to, da sledimo preroku, je vedno prav. »Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.«13 »Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.«14

Gospod spoštuje in odobrava tiste, ki bodo poslušni preroškemu vodstvu. Vdovi iz Sarepte je poslušnost Eliju Tišbejcu rešila življenje in navsezadnje življenje njenemu sinu. Prerok je obljubil: »In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina [...] po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju.«15

Gospod »bo hranil te, ki mu zaupajo«.16Prerokove besede so za našo dušo kot mana. Ko jih sprejmemo, smo blagoslovljeni, zaščiteni in preskrbljeni tako posvetno kot duhovno. Ko se gostimo z njihovimi besedami, se naučimo, kako priti h Kristusu in živeti.

Starešina Bruce R. McConkie je napisal, da po prerokih »Gospod razkriva resnice o odrešitvi, [...] o odrešitvi, ki je v Kristusu; in on zariše  [...] pot, ki pelje v večno življenje.  Gospod v vseh obdobjih svojemu ljudstvu daje navodila, ki jih potrebujejo v nevarnosti. In zagotovo bodo v prihodnosti časi, ko njegovega ljudstva ne bo moglo rešiti nič drugega kot Božja modrost, ki se spušča iz nebes in izhajaj iz preroških ust.«17

Besede prerokov, katere me je učila učiteljica Lovorik, so mi dale vizijo tega, kakšen naj bi bil zakonski odnos v zavezi. Besede prerokov so mi vlile vero in upanje, da sem se lahko pripravila na srečen dom in ga prejela. Nenehno preučevanje naukov prerokov, tako starodavnih kot sodobnih, mi je pomagalo skozi naporna in pogosto utrudljiva leta rojevanja, poučevanja in vzgajanja sedmih otrok. Besede prerokov v svetih spisih in izgovorjenih za tem govorniškim pultom so besede tolažbe, ljubezni, moči in veselja, ki zaobjamejo vse nas.

Ko prisluhnemo besedam prerokov, dom in življenje gradimo na večno zanesljivih temeljih, »na skali našega Odkupitelja, ki je Kristus, Božji Sin;  ko bo hudič poslal svoje silne vetrove, da svoje strelice v vrtinčastem viharju, da, ko vaju bosta udarjali vsa njegova toča in huda nevihta, da to ne bo imelo moči nad vama, da bi vaju povleklo v [...] bedo in [neskončno gorje]«18.

Lahko se odločimo. Lahko se odločimo, da bomo Kristusove besede, ki so jih izrekli njegovi posvečeni služabniki, preslišali, jih jemali zlahka, jih poteptali ali pa se jim uprli. Toda Odrešenik je učil, da bodo tisti, ki bodo to delali, iz njegovega ljudstva zaveze iztrebljeni19.

Če bomo svete preroške besede prebirali v duhu molitve, z vero v Kristusa, z resničnim namenom, nam bo Sveti Duh v mislih in srcu govoril resnico. Da bi nastavili ušesa in slišali, se odprli v srcu in razumeli, in da bi se nam v mislih razkrile Božje skrivnosti!20

Pričujem, da Joseph Smith je bil in je prerok, ki ga je Bog poklical, da na zemlji obnovi evangelij Jezusa Kristusa in njegovo duhovništvo. Pričujem tudi, da nas danes vodi pravi Božji prerok, in sicer predsednik Monson. Da bi se odločili stati s preroki in živeti po njihovih besedah, dokler se ne združimo v veri, očiščeni v Kristusu in navdani s spoznanjem o Božjem Sinu. V svetem imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Gl. NaZ 132:7; gl. tudi Handbook 2: Administering the Church (2010), 2.1.1: »Jezus Kristus ima vse duhovniške ključe, ki zadevajo njegovo Cerkev, Vsakemu od svojih apostolov je podelil vse ključe, ki zadevajo Božje kraljestvo na zemlji. Najstarejši živi apostol, predsednik Cerkve, je edini človek na zemlji, ki ima pooblastila za udejanjanje duhovniških ključev.«

  2. J.  Reuben Clark ml.,When Are the Writings and Sermons of Church Leaders Entitled to the Claim of Scripture? (nagovor za osebje seminarja in inštituta, univerza Brighama Younga,  7. jul., 1954).

  3. Gl. NaZ 21:4–6; poudarek dodan.

  4. J.  Reuben Clark ml.,When Are the Writings and Sermons of Church Leaders Entitled to the Claim of Scripture?

  5. Gl. NaZ 68:4.

  6. NaZ 1:38.

  7. Ef 2:20.

  8. Ef 4:14.

  9. Ef 4:12–13.

  10. 1 Kr 17:10.

  11. 1. Kr 17:11–13; poudarek dodan.

  12. 1 Kr 17:14.

  13. Iz 55:9.

  14. Prg 3:5.

  15. 1 Kr 17:15–16.

  16. Roger Hoffman, Consider the Lilies.

  17. Bruce R. McConkie, A New Witness for the Articles of Faith, 1985, str. 478; ločila spremenjena; uporabljeno z dovoljenjem.

  18. Hel 5:12.

  19. Gl. 3 Ne 20:23.

  20. Gl. Moz 2:9.