Večno življenje - spoznavati nebeškega Očeta in njegovega Sina, Jezusa Kristusa

starešina Robert D. Hales

iz zbora dvanajstih apostolov

Slika

Bog in Kristus sta dobesedno Oče in Sin - ločeni, različni, posamični bitji, ki sta v celoti združeni v namenu.

Pred veliko leti sem izkoristil priložnost za preučevanje zadnjih pričevanj prerokov v vsakem razdobju. Vsak je močno pričeval o Bogu Očetu in njegovem Sinu, Jezusu Kristusu.

Ko sem ta pričevanja - in z leti številna tem podobna - prebiral, me je vedno globoko ganilo, kako zelo ima nebeški Oče rad svojega najstarejšega Sina in kako Jezus ljubezen izkazuje s poslušnostjo Očetovi volji. Pričujem, da bomo, če bomo delali, kar je potrebno, da bomo poznali Boga in Kristusa ter njuno vzajemno ljubezen, prejeli največjega od vseh Božjih darov - in sicer večno življenje¹. Kajti »večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.«²

Kako lahko ta dar prejmemo? Prejmemo ga z osebnim razodetjem, o čemer smo to jutro poslušali in se učili.

Ali se spomnite, kdaj ste prvič spoznali, da Bog je in da lahko občutite njegovo ljubezen? Kot deček sem ponavadi strmel v zvezdnato nebo, razmišljal in čutil njegovo navzočnost. Navdušeno sem raziskoval čudovite lepote Božjih stvaritev - od majhnih žuželk do mogočnih dreves. Ko sem se zavedel lepote te zemlje, sem vedel, da me ima nebeški Oče rad. Vedel sem, da sem dobesedno duhovni otrok, da smo vsi mi Božji sinovi in hčere.

Nemara se sprašujete, kako sem to vedel? Sveti spisi učijo, da je nekaterim po Svetem Duhu dano vedeti, da je Jezus Kristus Božji Sin, in drugim je dano verjeti v njihove besede, da bi tudi oni imeli večno življenje, če ostanejo zvesti³. Menim, da to ne pomeni, da se bodo nekateri ljudje za vedno naslanjali na pričevanja drugih.

Moje pričevanje se je okrepilo, ko sem se o nebeškem Očetu in Odrešeniku učil iz naukov in pričevanj staršev, učiteljev, iz svetih spisov - ki jih marljivo berem - in zlasti od Svetega Duha. Ko sem udejanjal vero in izpolnjeval zapovedi, mi je Sveti Duh pričeval, da je to, kar se učim, res. Tako sem to sam spoznal!

Ključna v tem postopku je prizadevnost po osebnem pričevanju. Nefi vsakega od nas vabi, naj se »[gostimo s] Kristusovimi besedami; kajti glejte, Kristusove besede vam bodo povedale vse, kar bi morali delati.«⁴

Pred svojim osmim rojstnim dnem sem želel vedeti več o krstu. Bral sem svete spise in molil. Izvedel sem, da bom dar Svetega Duha prejel, ko bom potrjen. Prav tako sem pričenjal razumevati, da sta Bog in Kristus dobesedno Oče in Sin - ločeni, različni, posamični bitji, ki sta v celoti združeni v namenu. »Mi [ju] ljubimo, ker [sta nas ona prva vzljubila].«⁵ Vedno znova sem videl, kako rada imata drug drugega in kako sodelujeta za naše dobro. Prisluhnite nekaj od številnih odlomkov v svetih spisih, ki to resnico učijo:

Ko je nebeški Oče učil o predzemeljskem življenju, je o Jezusu Kristusu govoril kot o svojem ljubljenem Sinu, ki je bil njegov Ljubljeni in Izvoljeni od začetka.⁶ Ko je Oče ustvaril zemljo, je to storil skupaj s svojim Edinorojencem.⁷

Jezusovi materi Mariji je bilo rečeno, da bo rodila »[Sina] Najvišjega«⁸. In ko je bil Jezus še mladenič, je materi povedal, da mora »biti v tem, kar je [njegovega] Očeta«⁹. Ko se je leta kasneje Odrešenik krstil, je nebeški Oče spregovoril iz nebes, rekoč: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«¹⁰

Jezus je, da bi učence naučil moliti, izrekel naslednje besede:

»Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.

Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.«¹¹

Nikodema je učil: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina.«¹² Svoje čudeže pa je pojasnil, rekoč: »Sin ne more delati ničesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče; kar namreč dela [Oče], dela enako tudi Sin.«¹³

Ko se je približala ura odkupne daritve, je Jezus molil, rekoč: »Oče, prišla je ura. [...] Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal.«¹⁴ Ko je občutil težo naših grehov, je prosil: »Moj Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kakor jaz hočem, ampak kakor ti.«¹⁵ Jezus je v zadnjih trenutkih na križu molil: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo,« in nato rekel: »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha.«¹⁶

Potem je v svetu duš obiskal duše tistih, ki so umrli, da jim je dal moč, da so po njegovem vstajenju vstali od mrtvih, da so vstopili v kraljestvo njegovega Očeta.¹⁷ Odrešenik se je po vstajenju prikazal Mariji Magdaleni, rekoč: »Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu.«¹⁸

Ko je prišel k ljudem na ameriški celini, ga je Oče predstavil, rekoč: Glejte, »moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, v katerem sem poveličal svoje ime«¹⁹. Ko se je Jezus spustil med ljudi v templju, se je predstavil, rekoč: »Glejte, jaz sem Jezus Kristus. Poveličal [sem] Očeta, prevzemajoč [...] grehe sveta.«²⁰ Ko je učil svoj nauk, je pojasnil:

»To je nauk, ki mi ga je dal Oče; in pričujem o Očetu in Oče pričuje o meni.«²¹

»Resnično, [...] Oče in jaz sva eno.«²²

Ali lahko iz teh odlomkov razberemo vzorec, ki pričuje, da sta Oče in Sin ločeni in posamični bitji? Kako sta potem eno? Ne zato, ker bi bila en človek, ampak zato, ker sta zedinjena v namenu, enako predana, da uresničita človekovo nesmrtnost in večno življenje²³.

Jezus je Bog, vendar s tem, ko moli k nebeškemu Očetu in govori, da vrši Očetovo voljo, nenehno potrjuje, da je ločeno, posamično bitje. Med svojim delovanjem med Nefijci, je prosil: »Oče, ne molim za svet, pač pa za te, ki si mi jih dal od sveta, [...] da sem lahko v njih kakor si ti, Oče, v meni, da bomo eno, da se poveličam v njih.«²⁴

S tem v mislih nas ne preseneča, da se je evangelijska obnova pričela s prikazovanjem dveh poveličanih bitij in ne le enega. Prerok Joseph Smith je o prvem videnju pričeval: Eden od njiju mi je spregovoril, me poklical po imenu in rekel, pokazujoč na drugega: To je moj ljubljeni Sin. Poslušaj ga!²⁵

Mladi prerok, ki je v gozdič odšel z neomajno vero, da bi izvedel, kateri cerkvi naj se pridruži, je od tam prišel s spoznanjem in dokazom o edinem pravem Bogu in Jezusu Kristusu, ki ga je Bog poslal. Josephu je bilo, tako kot prerokom pred njim, namenjeno, da postane orodje, da svetu ponovno prinese spoznanje, ki vodi v večno življenje.

Tudi vi lahko iščete nebeškega Očeta in »tega Jezusa, o katerem so [pričevali] preroki in apostoli«²⁶ v svetih spisih in na tej generalni konferenci. Ko boste zase iskali dokaz - osebno pričevanje - boste ugotovili, da vam je nebeški Oče priskrbel poseben način, da boste sami spoznali resnico: s pomočjo tretjega člana Božje trojice, duhovnega bitja, ki ga poznamo kot Sveti Duh.

»In ko boste te reči prejeli« - vključno s tem, o čemer sem danes govoril - »bi vas opomnil, da bi vprašali Boga, večnega Očeta, v Kristusovem imenu, ali so te reči mar resnica; in če boste vprašali z iskrenim srcem, z resničnim namenom, z vero v Kristusa, vam bo resnico teh reči pokazal z močjo Svetega Duha.

In z močjo Svetega Duha lahko spoznate resnico vseh reči.«²⁷

Bratje in sestre, pričujem, da nebeški Oče želi, da si to spoznanje prizadevamo prejeti že sedaj. Besede preroka Helamana kličejo iz prahu: »Pomnita, pomnita, da morata temelje graditi na skali našega Odkupitelja, ki je Kristus, Božji Sin; [...] , temelj, na katerem ljudje ne morejo pasti, če gradijo na njem.«²⁸Resnično ne bomo padli.

Ta zanesljivi temelj je Jezus Kristus. On je »Skala nebes«²⁹. Ko si hišo zgradimo na njem, se lahko ulije dež poslednjih dni, pridejo lahko poplave in zapihajo vetrovi, vendar ne bomo padli. Ne bomo padli, kajti naš dom in družina bosta temeljila na Kristusu.³⁰

Pričujem, da je takšen dom »hiša slave«³¹. Tam se zberemo, da molimo k nebeškemu Očetu v imenu Jezusa Kristusa, njegovega ljubljenega Sina. Tam slavimo in se jima zahvaljujemo. Tam prejmemo Svetega Duha in »obljubo, ki nam jo daje o večnem življenju, in sicer slavo celestialnega kraljestva«³².

Kot posebna priča pričujem, da Odrešenik je Jezus Kristus, da živi, da nas ima nebeški Oče rad in bdi nad nami, da imamo preroka v tem razdobju - in sicer predsednika Thomasa S. Monsona - ki nas vodi in usmerja. Sveti Duh pričuje, da je to res za vsakogar, ki išče to spoznanje. V imenu Jezusa Kristusa, amen.