1 Toda glejte, veliko jih bo — tistega dne, ko bom med njimi še naprej opravljal čudovito delo, da se bom lahko spomnil svojih zavez, ki sem jih sklenil s človeškimi otroki, da bom spet v drugo lahko iztegnil roko, da bom obnovil svoje ljudstvo, ki je iz Izraelove hiše;

2 in tudi, da se bom lahko spomnil obljub, ki sem jih dal tebi, Nefi, in tudi tvojemu očetu, da se bom spominjal tvojega potomstva; in da bodo besede tvojega potomstva šle iz mojih ust k tvojemu potomstvu; in moje besede bodo švignile na konce zemlje za merilo mojemu ljudstvu, ki je iz Izraelove hiše;

3 in ker bodo moje besede švignile — bodo številni od drugih narodov rekli: Sveto pismo! Sveto pismo! Imamo Sveto pismo in ne more biti še več Svetega pisma.

4 Toda tako govori Gospod Bog: O nespametni, imeli bodo Sveto pismo; in prišlo bo od Judov, mojega starodavnega ljudstva zaveze. In kako se zahvaljujejo Judom za Sveto pismo, ki so ga prejeli od njih? Da, kaj mislijo drugi narodi? Mar pomnijo muke in dela in bolečine Judov in njihovo marljivost do mene, da bi odrešitev prinesli drugim narodom?

5 O vi drugi narodi, ste se spomnili Judov, mojega starodavnega ljudstva zaveze? Ne, ampak ste jih prekleli in jih sovražili in si jih niste prizadevali obnoviti. Toda glejte, vse to bom vrnil na vaše glave; kajti jaz, Gospod, nisem pozabil mojega ljudstva.

6 Ti, nespametni, ki boš rekel: Sveto pismo, imamo Sveto pismo in ne potrebujemo še več Svetega pisma. Ali bi dobili Sveto pismo, če ne bi bilo Judov?

7 Mar ne veste, da je več narodov kakor eden? Mar ne veste, da sem jaz, Gospod, vaš Bog, ustvaril vse ljudi in da se spomnim tistih, ki so na morskih otokih; in da vladam v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj; in svojo besedo obelodanim človeškim otrokom, da, in sicer vsem narodom zemlje?

8 Čemu godrnjate, ker boste prejeli še več moje besede? Mar ne veste, da vam pričevanje dveh narodov pričuje, da sem Bog, da se enega naroda spomnim kakor drugega? Zatorej govorim iste besede enemu narodu kakor drugemu. In ko se bosta oba naroda zlila v eno, se bosta v eno prav tako zlili pričevanji obeh narodov.

9 In to delam, da bi številnim lahko dokazal, da sem isti včeraj, danes in za vekomaj; in da svoje besede govorim glede na svoje lastno zadovoljstvo. In ker sem izgovoril eno besedo, vam ni treba predpostavljati, da ne morem izgovoriti še ene; kajti moje delo še ni dokončano; niti ne bo do človekovega konca, niti od tistega časa naprej in za vekomaj.

10 Zatorej, ker imate Sveto pismo, vam ni treba predpostavljati, da vsebuje vse moje besede; niti vam ni treba predpostavljati, da nisem dal zapisati več.

11 Kajti zapovedujem vsem ljudem, tako na vzhodu kot na zahodu in na severu in na jugu in na morskih otokih, naj zapišejo besede, ki jim jih bom govoril; kajti iz knjig, ki bodo napisane, bom sodil svetu, vsakomur po njegovih delih, glede na to, kar je zapisano.

12 Kajti glejte, govoril bom Judom in to bodo zapisali; in govoril bom tudi Nefijcem in to bodo zapisali; in govoril bom tudi drugim rodovom Izraelove hiše, ki sem jih odpeljal proč, in to bodo zapisali; in govoril bom tudi vsem narodom zemlje in to bodo zapisali.

13 In zgodilo se bo, da bodo Judje imeli besede Nefijcev in Nefijci bodo imeli besede Judov; in Nefijci in Judje bodo imeli besede izgubljenih Izraelovih rodov; in izgubljeni Izraelovi rodovi bodo imeli besede Nefijcev in Judov.

14 In zgodilo se bo, da bo moje ljudstvo, ki je iz Izraelove hiše, zbrano doma v deželah svoje posesti; in tudi moja beseda bo zbrana v eno. In tem, ki se bojujejo zoper mojo besedo in zoper moje ljudstvo, ki je iz Izraelove hiše, bom pokazal, da sem jaz Bog, in da sem se z Abrahamom zavezal, da bom vekomaj pomnil njegovo potomstvo.