Sveti spisi
2 Nefi 20


20. poglavje

Uničenje Asirije je simbol uničenja hudobnih ob drugem prihodu. — Potem ko bo Gospod spet prišel, bo ostalo malo ljudi. — Jakobov ostanek se bo tisti dan vrnil. — Primerjajte z desetim poglavjem Izaija. Med letoma 559 in 545 pr. Kr.

1 Gorje jim, ki odrejajo nepravične odredbe in ki pišejo zatiranje, ki ga predpisujejo;

2 da bi pomoči potrebne odvrnili od asodbe in da bi revnim mojega ljudstva odvzeli pravico, da bi bile bvdove njihov plen in da bi oropali té brez očeta!

3 In kaj boste storili na dan aobiskanja in v opustošenju, ki bo prišlo od daleč? H komu boste zbežali po pomoč? In kje boste pustili svojo slavo?

4 Brez mene se bodo priklanjali pred jetniki in padli bodo k pobitim. Kajti vsa ta njegova jeza se ni odvrnila, a njegova roka je še vedno iztegnjena.

5 O Asirec, šiba moje jeze, in palica v njihovi roki je anjihova togota.

6 Poslal ga bom anad hinavski narod in naročil mu bom, naj ljudstvu mojega srda vzame plen in naj vzame oplenjeno in naj jih potepta kakor blato na cesti.

7 Čeprav ne méni tako, niti tako ne misli njegovo srce; toda v njegovem srcu je, da bi pokončal in ločil ne malo narodov.

8 Kajti govori: Ali niso moji princi hkrati kralji?

9 Ali ni Kalne kakor Kárkemiš? Ali ni Hamát kakor Arpád? Ali ni Samarija kakor Damask?

10 Kakor je amoja roka osnovala kraljestva malikov in katerih rezane podobe so prekašale te iz Jeruzalema in Samarije;

11 mar ne bom, kakor sem storil Samariji in njenim malikom, tako storil Jeruzalemu in njegovim malikom?

12 Zatorej se bo zgodilo, da bom, ko bo Gospod opravil vse svoje delo na gori Sion in v Jeruzalemu, kaznoval asad brezčutnega srca basirskega kralja in slavo njegovih visokih pogledov.

13 Kajti arekel je: Z močjo svoje roke in s svojo modrostjo sem to naredil; kajti razumen sem; in premaknil sem meje ljudstev in oropal njihove zaklade in prebivalce podjarmil kakor hraber mož;

14 in kakor gnezdo je našla moja roka bogastva ljudstev; in kakor človek zbira jajca, ki so zapuščena, sem zbral vso zemljo; in nikogar ni bilo, ki bi premaknil perut ali odprl kljun ali čivknil.

15 aNaj se bsekira baha pred njim, ki z njo seka? Naj se žaga poveličuje pred njim, ki jo vleče? Kakor če bi se šiba morala tresti pred njimi, ki jo dvigujejo, ali kakor če bi se palica dvigovala, kot da ne bi bila les!

16 Zato bo Gospod, Gospod nad vojskami, med svoje debele poslal suhost; in pod asvojo slavo bo zanetil gorenje kakor gorenje ognja.

17 In Izraelova luč bo za ogenj in njegov Sveti za plamen in bo gorela in v enem dnevu bo použila njegovo trnje in bodičevje;

18 in auničila bo slavo njegovega gozda in njegovega rodovitnega polja, tako dušo kot telo; in bodo, kakor ko omaga zastavonoša.

19 In aostalih dreves njegovega gozda bo malo, da jih bo lahko popisal otrok.

20 In atisti dan se bo zgodilo, da se Izraelov ostanek in taki, ki so pobegnili iz Jakobove bhiše, ne bodo nikoli več spet copirali nanj, ki jih je udarjal, ampak se bodo v resnici opirali na Gospoda, Izraelovega Svetega.

21 aOstanek, da, in sicer Jakobov ostanek, se bo vrnil k mogočnemu Bogu.

22 Kajti čeprav bo tvojega izraelskega ljudstva kakor morskega peska, se bo njih ostanek vendarle vrnil; arazdejanje, ki je odrejeno, bo bpreplavljeno s pravičnostjo.

23 Kajti Gospod Bog nad vojskami bo anapravil razdejanje, in sicer določeno v vsej deželi.

24 Zato tako govori Gospod Bog nad vojskami: O ljudstvo moje, ki prebivaš v Sionu, ne boj se Asirca; udaril te bo s šibo in bo akakor v Egiptu proti tebi dvignil svojo palico.

25 Kajti čisto malo še in togota se bo polegla in moja jeza v njihovem uničenju.

26 In Gospod nad vojskami bo nad njim zavihtel bič glede na amidjánski pokol pri Orébovi skali; in kakor je bila njegova palica nad morjem, tako jo bo vzdignil kakor v Egiptu.

27 In tisti dan se bo zgodilo, da ti bo njegovo abreme odvzeto z rame in njegov jarem z vratu in jarem bo uničen zaradi bmaziljenja.

28 aPride v Ajo, gre skozi Migrón; v Mihmásu pusti ležati svoje vozove.

29 Šli so čez prelaz; vzeli so si prenočišča v Gebi; Ramo je strah; Savlova Gíbea je zbežala.

30 Povzdigni glas, o galímska hči; daj, da se bo slišalo v Lajiš, o ubogi Anatót!

31 Madména se je odmaknila; prebivalci Gebíma se zbirajo, da bodo zbežali.

32 Tistega dne bo še ostal v Nobu, z roko bo žugal proti gori sionske hčere, jeruzalemskemu hribu.

33 Glej, Gospod, Gospod nad vojskami, bo s strahom oklestil krošnjo; in avisoki bodo posekani; in ošabni bodo ponižani.

34 In gozdne goščave bo posekal z železom in Libanon bo padel pod mogočnim.