1 In sedaj končujem svoj zapis glede ^apropada mojega ljudstva, Nefijcev. In zgodilo se je, da smo korakali pred Lamanci.

2 In jaz, Mormon, sem lamanskemu kralju napisal pismo in od njega želel, naj nam dovoli, da bomo svoje ljudstvo zbrali v kumoraški ^adeželi pri hribu, ki se je imenoval Kumora, in tam bi se lahko spopadli z njimi.

3 In zgodilo se je, da mi je lamanski kralj naklonil to, kar sem želel.

4 In zgodilo se je, da smo odkorakali v kumoraško deželo in smo si okrog hriba Kumora postavili šotore; in to je bilo v deželi številnih vodá, rek in izvirov; in upali smo, da bomo tukaj pridobili prednost pred Lamanci.

5 In ko je minilo tristo in štiriinosemdeseto leto, smo vse svoje preostale ljudi zbrali v kumoraški deželi.

6 In zgodilo se je, da sem se, ko smo vse svoje ljudstvo zbrali v kumoraški deželi, glejte, jaz, Mormon, začel starati; in ker sem vedel, da bo to zadnja bitka mojega ljudstva, in ker mi je Gospod zapovedal, naj ne dopustim, da bi zapisi, ki so nam jih predajali naši očetje, kateri so bili sveti, padli v roke Lamancev (kajti Lamanci bi jih uničili), zato sem z Nefijevih plošč napravil ^ata zapis in na hribu Kumora ^bskril vse zapise, ki mi jih je zaupala Gospodova roka, razen ^cteh nekaj plošč, ki sem jih dal sinu ^dMoroniju.

7 In zgodilo se je, da je moje ljudstvo s svojimi ženami in svojimi otroki sedaj zagledalo lamanske ^ačete, ki so korakale proti njim; in s tistim strašnim smrtnim strahom, ki navda prsi vsem hudobnim, so jih pričakali.

8 In zgodilo se je, da so se prišli bojevat zoper nas in vsako dušo je navdala groza zaradi njihovega velikega števila.

9 In zgodilo se je, da so na moje ljudstvo planili z meči in z loki in s puščicami in s sekirami in z vsakovrstnim bojnim orožjem.

10 In zgodilo se je, da so bili moji možje posekani, da, in sicer mojih deset tisoč, ki so bili z menoj, in ranjen sem padel v njihovo sredo; in šli so mimo mene, da niso napravili konec mojemu življenju.

11 In ko so šli skozi in so posekali ^avse moje ljudstvo, razen štiriindvajsetih od nas (med katerimi je bil moj sin Moroni), in ker smo preživeli smrt svojega ljudstva, smo se naslednji dan, ko so se Lamanci vrnili v svoje tabore, ozrli z vrha hriba Kumora na mojih deset tisoč ljudi, ki so bili posekani, ki sem jih sam vodil v prvih vrstah.

12 In zagledali smo tudi mojih deset tisoč ljudi, ki jih je vodil moj sin Moroni.

13 In glejte, Gidgidonijevih deset tisoč je padlo in tudi on v njihovi sredi.

14 In Lama je padel s svojimi deset tisočimi; in Gilgal je padel s svojimi deset tisočimi; in Limha je padel s svojimi deset tisočimi; in Jeneum je padel s svojimi deset tisočimi; in Kumeniha in Moroniha in Antionum in Šiblom in Sem in Jóš so padli vsak s svojimi deset tisočimi.

15 In zgodilo se je, da jih je bilo še deset, ki so padli pod mečem, vsak s svojimi deset tisočimi; da, in sicer ^avse moje ljudstvo, razen tistih štiriindvajsetih, ki so bili z menoj, in tudi nekaj, kar jih je pobegnilo v južne dežele, in nekaj, kar jih je prebegnilo k Lamancem, je padlo; in njihovo meso in kri in kosti so ležale po obličju zemlje, ker so jih pustili tisti, ki so jih pobili, da so razpadali po pokrajini in propadali in se vrnili v mater zemljo.

16 In tesnoba mi je razklala dušo zaradi pobitih od mojega ljudstva in zaklical sem:

17 O vi zali, kako ste mogli oditi z Gospodovih poti! O vi zali, kako ste mogli zavrniti tistega Jezusa, ki je stal razprtih rok, da bi vas sprejel!

18 Glejte, če tega ne bi storili, ne bi padli. Toda glejte, padli ste in žalujem izgubo za vami.

19 O vi zali sinovi in hčere, vi očetje in matere, vi možje in žene, vi zali, kako to, da ste padli!

20 Toda glejte, vas ni več in moja potrtost vas ne more povrniti.

21 In kmalu pride dan, ko si bo vaše umrljivo moralo nadeti nesmrtnost in ta telesa, ki sedaj razpadajo v propadljivost, bodo morala kmalu postati ^anepropadljiva telesa; in potem boste morali stati pred Kristusovim sodnim stolom, da vam bo sojeno po vaših delih, in če je tako, da ste pravični, potem ste blagoslovljeni skupaj s svojimi očeti, ki so odšli pred vami.

22 O, da bi se pokesali, preden je nad vas prišlo to veliko uničenje! Toda glejte, vas ni več in Oče, da, Večni Oče nebes pozna vaše stanje; in z vami storí glede na svojo ^apravico in ^bmilost.