Tusitaulima ma Valaauga
34. Tupe ma Suegatusi


“34. Tupe ma Suegatusi,” Tusitaulima Aoao: Auauna Atu i Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai (2020).

“34. Tupe ma Suegatusi,” Tusitaulima Aoao.

Ata
tamaitiiti o loo uuina se teutusi

34.

Tupe ma Suegatusi

34.0

Faatomuaga

O sefuluai ma taulaga ua mafai ai e le Ekalesia ona tulitulimatagauina le galuega a le Atua o le faaolataga ma le faaeaga (tagai i le 1.2). O nei tupe e paia. E fai ia ma faatusa o le ositaulaga ma le faatuatua o tagata o le Ekalesia (tagai i le Mareko 12:41–44).

O nisi o faaaogaaga o sefuluai ma taulaga i le lagolagoina o le galuega a le Alii e aofia ai:

  • Fausiaina ma le tausiaina o malumalu, falelotu, ma isi fale o le Ekalesia.

  • Lagolagoina o gaoioiga ma galuega faafoe a le Ekalesia ma ona aulotu i le lotoifale.

  • Faasoaina atu o le talalelei i le lalolagi atoa.

  • Lagolagoina o polokalama a le Ekalesia, e pei o a’oga ma talafaasolopito o aiga.

  • Tuuina atu o meaai, malutaga, ma isi mea e manaomia i tagata e le tagolima.

Ua i ai i peresitene o siteki ma epikopo se matafaioi paia e vaavaaia tupe a le Ekalesia (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 72:9–10). E na’o tagata o le ekalesia ua faatagaina e mafai ona faaaogaina nei tupe mo faamoemoega ua faatagaina a le Ekalesia. E tatau ona tusifaamaumauina ma puipuia ma le faaeteete.

34.1

Taitaiga Faalesiteki o Mea Tautupe

34.1.1

Au Peresitene o le Siteki

Ua i ai i le peresitene o le siteki tiutetauave nei mo mea tautupe a le siteki. E mafai ona ia faamatuuina atu nisi o lenei galuega i ona fesoasoani ma failautusi.

O le peresitene o le siteki:

  • Na te aoaoina ma musuia tagata o le au paia ina ia totogi se sefuluai atoa ma foai atu ni taulaga limafoai (tagai i le 34.3).

  • Na te faamautinoaina o loo taulima ma faamaumauina faalelei tupe a le siteki (tagai i le 34.5).

  • Na te iloiloina le pepa o faamatalaga o mea tautupe i masina taitasi ma faamautinoa ua vave ona fo’ia soo se faafitauli.

  • Na te faamautinoa ua aoaoina e au epikopo, taitai o faalapotopotoga, ma failautusi lo latou tiutetauave mo tupe paia a le Ekalesia.

  • Na te sauniaina ma puleaina le paketi faaletausaga a le siteki (tagai i le 34.6).

  • Na te faamautinoa ua mulimulitaia taiala o le alauni paketi a le siteki (tagai i le 34.6.2).

  • E fefautuaai e le aunoa ma epikopo taitasi e talanoaina mea tautupe a le uarota.

  • E faamaoniaina o loo maua e uarota taitasi ia tautinoga o le sefuluai a tagata o le au paia i tausaga taitasi.

  • Na te faamautinoa o uputatala e faaaoga ai polokalama o mea tautupe a le Ekalesia e lē taitai lava faasoaina atu i isi.

  • Na te faamautinoa ua faatulagaina ma faagaoioia lelei le komiti suetusi a le siteki (tagai i le 34.7.1).

  • E avanoa e tali atu i fesili i le taimi o suegatusi o faamaumauga tautupe a le siteki (tagai i le 34.7).

  • E iloiloina suegatusi o faamaumauga o mea tautupe a le siteki ma le uarota ma faamautinoa ua fo’ia vave soo se faafitauli (tagai i le 34.7).

  • E faamautinoa o loo tausisia e le siteki ma uarota tulafono uma e tatau ai o lafoga (tagai i le 34.8).

34.1.2

Failautusi a le siteki

E tofia e le peresitene o le siteki le failautusi a le siteki po o se failautusi fesoasoani a le siteki e fesoasoani i le tausiga o faamaumauga tautupe a le siteki. E tatau i failautusi ona mulimuli ma le faaeteete i aiaiga faavae o loo i ai nei ina ia malupuipuia ai tupe a le Ekalesia ma ia mautinoa ua sa’o atoatoa faamaumauga a le Ekalesia.

O tiutetauave nei o le failautusi:

  • Faamaumau ma teu soo se tupe na maua faatasi ma se uso o le au peresitene o le siteki.

  • Iloilo le pepa o faamatalaga o mea tautupe i masina taitasi ma faamautinoa ua vave ona fo’ia soo se faafitauli.

  • Fesoasoani i le au peresitene o le siteki e saunia le paketi faaletausaga a le siteki (tagai i le 34.6.1 ma le 34.6.2).

  • Faamaonia ua auina atu e uarota taitasi le lipoti faaletausaga o le tautinoga o le sefuluai.

  • Auai i suegatusi o mea tautupe lea e faia e suetusi o le siteki ma faia faatinoga mo faasa’oga pe a manaomia ai (tagai i le 34.7).

  • Fesoasoani i au epikopo i le aoaoina o failautusi a uarota.

E tatau i failautusi ona umia le Perisitua Mekisateko ma ia umia se pepa faataga aoga o le malumalu. Mo nisi faamatalaga e uiga i le valaauina o failautusi a le siteki, tagai i le 33.3.2 ma le 33.3.3.

34.2

Taitaiga Faaleuarota o Mea Tautupe

34.2.1

Au Epikopo

Ua i ai i le epikopo tiutetauave nei mo mea tautupe a le uarota. E mafai ona ia faamatuuina atu nisi o lenei galuega i ona fesoasoani ma failautusi.

O le epikopo:

  • E aoaoina ma musuia tagata o le au paia ina ia totogi se sefuluai atoa ma foai atu ni taulaga limafoai (tagai i le 34.3).

  • E faamautinoa o loo taulimaina ma faamaumauina faalelei tupe a le uarota (tagai i le 34.5).

  • E iloiloina le pepa o faamatalaga o mea tautupe i masina taitasi ma faamautinoa ua vave ona fo’ia soo se faafitauli.

  • E faamautinoa ua aoao e taitai o faalapotopotoga ma failautusi lo latou tiutetauave mo tupe paia a le Ekalesia.

  • E saunia ma pulea le paketi faaletausaga a le uarota (tagai i le 34.6).

  • E faamautinoa ua mulimulita’ia taiala o le alauni paketi a le uarota (tagai i le 34.6.2).

  • Fono ma tagata o le uarota i tausaga taitasi ina ia maua a latou tautinoga o le sefuluai.

  • E faamautinoa o uputatala e faaaoga ai polokalama o mea tautupe a le Ekalesia e lē taitai lava faasoaina atu i isi.

  • E avanoa e tali atu i fesili i le taimi o suegatusi o faamaumauga tautupe a le uarota ma faamautinoa ua fo’ia vave ia ni faafitauli (tagai i le 34.7).

34.2.2

Failautusi o Uarota

E tofia e le epikopo le failautusi a le uarota po o se failautusi fesoasoani a le uarota e fesoasoani atu i le tausiga o faamaumauga o mea tautupe a le uarota. E mulimuli ma le faaeteete ia failautusi i aiaiga faavae o loo i ai nei ina ia malupuipuia ai tupe a le Ekalesia ma ia mautinoa ua sa’o atoatoa faamaumauga a le Ekalesia.

Ua i ai i le failautusi ia tiutetauave nei:

  • Faamaumau ma teu soo se tupe na maua faatasi ma se tasi o le au epikopo.

  • Iloilo le pepa o faamatalaga o mea tautupe i masina taitasi ma faamautinoa ua vave ona fo’ia soo se faafitauli.

  • Fesoasoani i le au epikopo e saunia le paketi faaletausaga a le uarota (tagai i le 34.6.1 ma le 34.6.2).

  • Ia mautinoa e maua e tagata o le ekalesia a latou pepa o faamatalaga o foai ma fesoasoani i ai pe a manaomia.

  • Fesoasoani i le epikopo e saunia ma faamaumau ia tautinoga o le sefuluai.

  • E auai i suegatusi o mea tautupe lea e faia e suetusi o le siteki ma faia faatinoga mo faasa’oga pe a manaomia ai (tagai i le 34.7).

E tatau i failautusi ona umia le Perisitua Mekisateko ma ia umia se pepa faataga aoga o le malumalu. Mo nisi faamatalaga e uiga i le valaauina o failautusi a uarota, tagai i le 33.4.2 ma le 33.4.3.

34.3

Saofaga

E aoao e taitai o le Ekalesia ia tagata o le au paia i mataupu faavae o le sefuluai ma isi taulaga ma faamalosiau i tagata o le au paia ia ola i nei mataupu faavae. O tagata e le o ni tagata o le Ekalesia e mafai foi ona faia ni foai. Peitai, e na o tagata o le Ekalesia e mafai ona totogi sefuluai.

E fautuaina tagata o le ekalesia ina ia faia a latou foai i luga o le initoneti i nofoaga e mafai ai (tagai i le donations.ChurchofJesusChrist.org). E mafai foi e tagata o le au paia ona tuu atu a latou foai ma se fomu o Sefuluai ma Isi Taulaga ua uma ona faatumu, i le epikopo po o se tasi o ona fesoasoani (tagai i le 34.5.2).

34.3.1

Sefuluai

O le sefuluai o le foai o le tasi vaesefulu o mea e maua e se tasi i le Ekalesia a le Atua (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 119:3–4; o tupe tului e malamalama i ai o lona uiga o tupe maua). O tagata uma o le ekalesia e i ai tupe maua e tatau ona totogi sefuluai.

Sa ola le nuu o le feagaiga a le Alii i le tulafono o le sefuluai talu mai aso anamua (tagai i le Kenese 14:18–20; Levitiko 27:30–32). Ua fetalai mai le Alii, “O le sefuluai a lo‘u nuu … o le a avea o se tulafono tumau ia te i latou e faavavau” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 119:3–4).

O sefuluai e paia i le Alii, ma e faamamaluina e tagata o le Ekalesia o Ia e ala i le totogiina o le sefuluai. O se faailoaga lenei o le faatuatua i le Atua ma Ana folafolaga. O i latou e totogi sefuluai latou te mauaina le folafolaga lenei mai le Alii: “Ia outou tofotofo mai ia te au i lenei mea, ua fetalai mai ai Ieova o ‘au, pe ou te le toina pupuni o le lagi mo outou, ma sasaa atu le manuia mo outou ina seia silisili ona tele” (Malaki 3:10).

34.3.1.1

Faaaogaaga o Tupe o le Sefuluai

O foai o le sefuluai e faaaogaina i taimi uma mo faamoemoega o le Alii, e pei ona faatonuina ai e le Aufono e Pulefaasoasoaina le Sefuluai (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 120). O nisi o nei faamoemoega o loo otooto atu i le 34.0.

34.3.1.2

Tautinoga o le Sefuluai

E fono le epikopo ma tagata taitoatasi o le au paia i nai masina mulimuli o tausaga taitasi ina ia maua lana tautinoga o le sefuluai. I tulaga e seāseā ona tupu pe afai e toesea le epikopo, e mafai e le peresitene o le siteki ona faatagaina se tasi o fesoasoani o le epikopo e faatino lenei tiutetauave.

Ua valaaulia tagata uma o le ekalesia ina ia feiloai ma le epikopo ina ia:

  • Tautino atu i le epikopo lo latou tulaga o ni tagata e totogi sefuluai.

  • Mautinoa e sa’o a latou faamaumauga o saofaga.

Afai e mafai, e tatau i tagata uma o se aiga, e aofia ai ma fanau, ona auai faatasi.

I le taimi o tautinoga o le sefuluai, e faaalia e le epikopo le agaga faafetai i tagata o le au paia mo lo latou faamaoni. Na te aoao atu foi le mataupu faavae o le sefuluai, faamalosiau i tagata o le au paia e foai atu se taulaga anapogi limafoai, ma talanoaina isi mataupu talafeagai.

Ua saunia faatonuga mo tautinoga o le sefuluai e le laumua o le Ekalesia po o le ofisa o le eria ua tofia.

Ata
aiga o loo talanoa atu i se alii

34.3.2

Taulaga Anapogi

E uunaia e taitai o le Ekalesia ia tagata o le au paia e ola i le tulafono o le anapogi. E aofia ai le foai atu o se taulaga anapogi limafoai (tagai i le 22.2.2).

I nisi uarota, e mafai e le epikopo ona faataga ē umia le Perisitua Arona e ao mai ia taulaga anapogi. I le faia o lea faaiuga, e iloilo ai e le epikopo le fuainumera o ē umia le Perisitua Arona o loo avanoa, lo latou saogalemu, ma faamanuiaga i tagata o le au paia o e atonu e ono lē foai atu.

E tatau ona ō ta’itoalua ē umia le perisitua pe a aoina ia taulaga anapogi. Latou te tuuina vave atu taulaga anapogi i se tasi o le au epikopo.

E lē tatau i tagata o le au paia ona tuuina atu isi foai, e pei o le sefuluai, po o isi taulaga, ia i latou e aoina taulaga anapogi.

O taiala mo le faaaogaaga o tupe o taulaga anapogi o loo tuuina atu i le 22.5.2.

34.3.3

Tupe mo Faifeautalai

O saofaga i le tupe mo faifeautalai a le uarota e faaaoga muamua lava e taulima ai tautinoga o saofaga a faifeautalai faamisiona mai le uarota E mafai ona faaaoga tupe faasili i se uarota e ausia ai tautinoga a isi faifeautalai i le siteki. O tupe faasili i se siteki e mafai ona faaaogaina mo isi siteki i le aufono faamaopoopo e pei ona faatonuina ai e le Fitugafulu Eria o loo pulefaamalumalu i le aufono.

E le tatau ona auina sa’o atu tupe mo faifeautalai a le uarota i faifeautalai lava ia. O nei tupe e le tatau ona faaaogaina mo soo se gaoioiga faamisiona i totonu o le uarota po o le siteki.

O foai mo le Teugatupe Lautele mo Faifeautalai e faaaoga e le Ekalesia i ana taumafaiga aoao faafaifeautalai.

E tatau i peresitene o siteki ma epikopo ona auina atu tupe mo faifeautalai ua ova atu nai lo le mea e manaomia e le siteki ma le uarota i le Teugatupe Lautele mo Faifeautalai i le laumua o le Ekalesia po o le ofisa o le eria ua tofia.

Mo nisi faamatalaga e uiga i tupe ma le faatupeina o le galuega faafaifeautalai, tagai i le24.3.4.

34.3.4

Saofaga Faaopoopo

E mafai e tagata o le ekalesia ona foai atu mea tautupe i vaega faaopoopo ua faamaoniaina. Afai o faaaoga e tagata foai le fomu o Sefuluai ma Isi Taulaga, latou te tusia le igoa o le vaega i le vaega o “Isi” o le fomu.

E le tatau i siteki ma uarota ona faatulagaina ni vaega i le vaega o “Isi” e talosaga ai, ao mai, pe faaalu tupe mo ni polōketi e le faamaoniaina e le Au Peresitene o le Eria. Mo se lisi o vaega ua faamaonia, e tatau i tagata o le au paia ona faafesootai le failautusi a le uarota.

34.3.5

Foai Alofa (Philanthropies)

O Foai Alofa a Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai o se matagaluega o le Ofisa o le Au Epikopo Pulefaamalumalu. O lenei matagaluega e faamaopoopoina ma faafaigofieina saofaga e ofofua atu i le Ekalesia ma ana auaunaga alofa ma gaoioiga fesootai, e ese mai i sefuluai ma isi taulaga. O fesoasoani i le faia o saofaga e mafai ona maua mai i le faafesootaia o le ofisa o Philanthropies (Foai Alofa) e pei ona ta’ua i lalo:

Philanthropies

1450 North University Avenue

Provo, UT 84604 -6080

Telefoni: 1-801-356-5300 po o 1-800-525-8074

Imeli: philanthropies@ChurchofJesusChrist.org

34.3.6

Ata
aikona, taiala mo fetuunaiga
Isi Ituaiga Foai, E Aofia ai le Sefuluai

E masani lava ona le fautuaina e le Ekalesia le faia o isi ituaiga foai (e le o ni tupe) e fai ma sefuluai ma isi taulaga. E manaomia lava ina ia faatauina atu e tagata o le au paia a latou lava meatotino ona totogi lea o le sefuluai ma isi foai i le tinoitupe. Peitai, e mafai ona talia isi ituaiga foai i ni tulaga patino. O foai faapena atonu o se faiga masani i nisi o eria o le lalolagi.

E talia e le Ekalesia (1) oloa, faamau, po o isi mea e faamaonia ai e vave ona taulia ma (2) nisi o fale ma fanua faatau atu e mafai ona maketiina. E tatau i tagata o le au paia ona imeli le donationsinkind@churchofjesuschrist.org mo faatonuga i le auala e amatalia ai nei foai agalelei. Afai e mananao tagata o le au paia e foai atu isi aitema, e faafesootai e le peresitene o le siteki le laumua o le Ekalesia po o le ofisa o le eria mo se faamaoniga a o le’i faatagaina le epikopo e taliaina na mea.

O lisiti e ave i tagata o le au paia o e faia na ituaiga o foai, e na o le laumua o le Ekalesia po o le ofisa o le eria e tuuina atu ai.

34.3.7

O Saofaga e Le Mafai ona Toe Faafoi

Afai e tuuina atu sefuluai ma isi taulaga i le Ekalesia, o mea ia e ā le Alii. Ua faapaiaina na mea ia te Ia. O na saofaga uma o ni taulaga i le lotomalie. Ua foaiina atu e aunoa ma se faavasegaga o mea e faaaoga i ai, e aunoa ma le puleaina e le tagata foai, pe toe i ai foi sana āiā, po o le faamoemoeina foi e maua atu ai soo se manuia mo le na foaia e ese mai i faamanuiaga a le Alii.

E ta’u atu e peresitene o siteki ma epikopo ia i latou o e foai maia sefuluai ma taulaga o nei saofaga e le mafai ona toe faafoi atua i lē na foaia. E le mafai foi ona toe faafoi tupe a faifeautalai na muai totogiina.

34.4

O Le Lē Faalauaiteleina o Sefuluai ma Isi Taulaga

O le aofaiga o sefuluai ma isi taulaga e totogiina e se tagata foai e le faalauaiteleina. E na o le epikopo ma i latou ua faatagaina e taulimaina pe silasila i nei foai e tatau ona maua lenei faamatalaga. E le tatau lava i au peresitene o siteki, au epikopo, ma failautusi ona talanoaina ma le le talafeagai le tulaga o le sefuluai a se tagata o le au paia. E le tatau foi ona latou talanoaina le aofaiga atoa o sefuluai po o isi taulaga na maua.

34.5

Taulimaina o Tupe a le Ekalesia

E faamautinoa e le peresitene o le siteki ma le epikopo ua taulimaina ma le tatau tupe uma a le Ekalesia. O se tiutetauave paia lenei o o latou valaauga. O loo otooto atu ia mataupu faavae aoao i vaega o i lalo. Ua fautuaina au epikopo ma failautusi e iloilo le vitio “Tupe Paia, Tiutetauave Paia” ia le itiiti ifo ma le faatasi i le tausaga.

34.5.1

Mataupu Faavae o le Faalesoa

O le mataupu faavae o le faalesoa e manaomia ai ni tagata se toalua—o se uso o le au epikopo ma se failautusi, po o ni uso se toalua o le au epikopo—ina ia auai ma le mataalia pe a faamaumauina ma totogi atu tupe a le Ekalesia. E taua lenei mataupu faavae i le malupuipuia o tupe paia ma le puipuia o taitai o le Ekalesia.

E tatau i taitai ona puipuia ma ‘aua lava ne’i faasoaina atu a latou uputatala (tagai i le 33.9.1.1).

34.5.2

Taliaina o Sefuluai ma Isi Taulaga

Ua tuuina atu e le Alii i epikopo le faatuatuaga paia o le taliaina ma le faamaumauina o sefuluai ma isi taulaga a le Au Paia (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 42:30–33; 119). E na o le epikopo ma ona fesoasoani e mafai ona taliaina ia sefuluai ma isi taulaga. E leai lava se tulaga e tatau ai e o latou faletua, isi tagata o o latou aiga, failautusi, po o tagata o le uarota ona taliaina nei foai. E na o le pau le tuusaunoaga o le taimi e tofi atu ai le au Perisitua Arona e ao mai ia taulaga anapogi (tagai i le 34.3.2).

O siaki e tatau ona totogi atu i le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai. O tupe e maua e le au epikopo e tatau ona faamaumauina ma teuina i se taimi vave e mafai ai. E le tatau i taitai ma tagata o le Ekalesia ona tuua foai e aunoa ma le vaavaaia.

34.5.3

Faamaoniaina ma le Faamaumauina o Sefuluai ma Isi Taulaga

O foai e tatau ona faamaonia ma faamaumauina i le Aso Sa e maua ai. O se uso o le au epikopo ma se failautusi, po o ni uso se toalua o le au epikopo, e tatalaina faatasi teutusi taitasi. Laua te faamaonia o tupe o loo i totonu o teutusi e tutusa ma le aofaiga o loo tusia i luga o le fomu o Sefuluai ma Isi Taulaga. Laua te faamaumauina lelei foai taitasi. Afai e eseese le tupe ma le aofaiga ua tusia, laua te faafesootaia le tagata foai i le vave e mafai ai ina ia fo’ia le eseesega.

34.5.4

Teuina o Sefuluai ma Isi Taulaga

E tatau ona saunia se teugatupe pe a uma ona faamautinoa o aofaiga na faamaumauina e tutusa ma tupe na maua.

I nofoaga o loo i ai se faletupe 24-itula mo teugatupe, o se uso o le au epikopo faatasi ai ma se e umia le Perisitua Mekisateko e teuina ia tupe i le faletupe i le aso lava e tatala ma faamaonia ai ia tupe.

I nofoaga e le o i ai se faletupe 24-itula mo teugateupe ma e tapuni le faletupe i le Aso Sa, e tofi e le epikopo se e umia le Perisitua Mekisateko e faia le teugatupe i le isi aso faigaluega e sosoo ai. E masani lava o lenei tagata e tatau o se uso o le au epikopo. E tali atu o ia mo nei tupe. E tatau ona ia:

  • Mautinoa o loo tausia le malupuipuia o tupe seia oo ina teuina.

  • Tapa se lisiti o le teugatupe o loo faaalia ai le aso ma le aofaiga o le teugatupe.

E le gata i lea, e tatau ona faamae’a e se uso o le au epikopo ma se failautusi po o ni uso se toalua o le au epikopo le faiga faavae lenei i le Aso Sa e sosoo ai a o le’i faagasoloina foai mo lena aso:

  • Faatusatusa le lisiti o le teugatupe ma le faamaumauga o tupe teu o le vaiaso ua tuanai ina ia faamaonia ai e sa’o le aofaiga na teuina.

  • Saini le lisiti o le teugatupe ma faila faatasi ma faamatalaga o foai o le vaiaso ua tuanai.

34.5.5

Malupuipuia o Tupe a le Ekalesia

O tagata o e nafa ma tupe a le Ekalesia e le tatau lava ona tuuina tupe i le falelotu e moea ai po o le tuua foi e aunoa ma se tasi e i ai i soo se taimi, e pei o le taimi o sauniga ma gaoioiga.

34.5.6

Pepa o Faamatalaga o Foai

O Pepa o Faamatalaga o Saofaga a Tagata Foai e maua e tagata uma o le ekalesia i le donations.ChurchofJesusChrist.org. E tatau i taitai ona uunaia tagata o le ekalesia e iloilo e le aunoa a latou faamatalaga a le tagata foai. I nofoaga e faatatau i ai, o faamatalaga aloaia o lafoga o loo maua foi i le donations.ChurchofJesusChrist.org, mai le iunite i le lotoifale, pe mai le ofisa o le eria.

Ata
tamaitai o loo tusitusi

34.5.7

Puleaina o Tupe Totogi a le Siteki ma le Uarota

O tupe uma a le siteki e puleaina i polokalama o mea tautupe a le Ekalesia. O le peresitene o le siteki e puleaina mea tautupe a le siteki. E mafai ona lagolago atu i ai ona fesoasoani ma failautusi ia te ia. O le fesoasoani o loo avea ma taitaifono o le komiti suetusi a le siteki, o le mea masani lava, e le tatau ona aafia o ia i le tausiga o faamaumauga tautupe a le siteki.

O tupe uma a le uarota e puleaina i polokalama o mea tautupe a le Ekalesia. O le epikopo e puleaina mea tautupe a le uarota. E mafai ona lagolago atu i ai ona fesoasoani ma failautusi ia te ia.

O tupe totogi e masani ona faia e ala i tupe fesiitai faaeletonika po o siaki. I nisi eria, e mafai ona faamaonia iunite e faaaoga kata a le faletupe.

E leai ni tupe faaalu a se siteki po o se uarota e mafai ona faaaluina pe totogiina e aunoa ma le faatagaga a le taitai pulefaamalumalu.

E tatau i taitai e toalua ua faatagaina ona faamaonia tupe totogi taitasi. O se tasi o i la’ua e tatau o se uso o le au peresitene o le siteki po o le au epikopo. E ui e mafai ona faatagaina fesoasoani e faamaonia tupe totogi, ae e tatau i le peresitene o le siteki po o le epikopo ona iloiloina tupe totogi taitasi. E le tatau i taitai ona faamaonia se tupe totogi ia i latou lava.

E manaomia le faamaoniga tusitusia a le peresitene o le siteki a o le’i mafai e se epikopo ona faaaoga ia taulaga anapogi pe faamaonia se oka a le epikopo mo ia lava po o lona aiga. E manaomia se faamaoniga tusitusia mai se uso o le Au Peresitene o le Eria a o le’i mafai e se epikopo ona faaaoga taulaga anapogi pe faamaonia se oka a le epikopo mo le peresitene o le siteki po o lona aiga. Tagai i le 22.5.1.2 mo taiala.

O se tagata o le au paia e talosagaina se tupe toefaaola e tuuina atu se kopi faaletino pe faaeletonika o soo se lisiti po o pepa o pili. Na te faaaofia ai foi le faamoemoega, aofai, ma le aso o le faatauga.

Afai na muai faamatuu atu tupe, e auina atu e le tagata o le au paia se fomu talosaga mo le tupe totogi, ma tusia ai le faamoemoega, aofaiga, ma le aso. A uma ona totogi le tupe faaalu, ona tuuina atu lea e le tagata (1) le lisiti po o pepa o pili mo tupe na faaalu ma le (2) toe faafoi mai soo se tupe e le’i faaaogaina. O tupe e toe faafoi atu e tatau ona toe teuina.

E le tatau i taitai ma failautusi ua faatagaina ona faamaoniaina tupe totogi e aunoa ma le iloiloina ma le faaeteete o tupe faaalu ma lisiti po o pepa o pili.

E le mafai e siteki ma uarota ona tatalaina ni a latou lava teugatupe i faletupe pe tausia se tinoitupe galue.

34.5.7.1

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Tupe Totogi Faaeletonika

Afai e faaaoga e le siteki po o le uarota ia tupe totogi faaeletonika, e fautuaina tagata o le ekalesia e ta i totonu a latou faamatalaga auiliili o a latou teugatupe patino i le vaega o Teugatupe o Tupe Toefaaola o Tupe Faaalu i lalo o le Faatulagaga i Foai i le Initoneti i le donations.ChurchofJesusChrist.org. E le tatau i le uarota po o le siteki ona teuina ni kopi faaletino pe faaeletonika o faamatalaga auiliili o teugatupe a tagata o le ekalesia.

34.5.7.2

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Siaki

Afai e faaaoga e le siteki po o le uarota ia siaki, e le tatau ona sainia se siaki se’i vagana ua faatumuina atoa. O tusi siaki ma siaki e le’i faatumuina e tatau ona teumalu i se faila e loka po o se kapeneta e loka. E le tatau ona tuua e aunoa ma le vaavaaiga pe afai e le o loka maluina. Afai e i ai ni siaki e le’i faatumuina o loo misi, ia lipotia loa lava e le peresitene o le siteki po o le epikopo ia numera o na siaki i le laumua o le Ekalesia po o le ofisa o le eria.

34.5.7.3

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Kata e Totogi ai

Afai e faaaoga e le siteki po o le uarota ia kata e totogi ai faatauga mo tupe faaalu a le iunite i le lotoifale, e mafai ona faaaogaina mo fefaatauaiga e totogi i le kesia pe mo le talaina o le tinoitupe. O fefaatauaiga e fai i kata ma tinoitupe na tala mai i tua e otometi lava ona utaina i luga i polokalama tautupe a le Ekalesia. O faaaogaaga uma o le kata e tatau ona vave faamaumauina. Afai e le o faamaumauina nei faaaogaaga, e mafai ona faaleaogaina le kata.

O paleni uma o kata mo tupe totogi e tatau ona aumai i le selo (0) pe faa-tasi i le tausaga.

34.5.8

Ata
aikona, taiala mo fetuunaiga
Pusa o Tinoitupe

E tuuina atu e le ofisa o le eria ni taiala patino mo iunite e le mafai ona faaaogaina se teugatupe i le faletupe ua saunia e le Ekalesia.

34.5.9

Tausiaina o Faamaumauga Tautupe

E tatau i siteki ma uarota taitasi ona tausia faamaumauga tautupe ia fou ma sa’o. E fesoasoani nei faamaumauga i peresitene o siteki ma epikopo e tali atu ai ma puipuia tupe paia a le Ekalesia. O faamaumauga sa’o e tatau foi mo le:

  • Sauniaina o paketi.

  • Puleaina o le alauni paketi.

  • Tuuina atu o faamatalaga i tagata o le au paia e uiga i a latou foai tautupe.

  • Tali atu i suegatusi.

Mo faamatalaga e uiga i le faaaogaina ma le teuina o faamaumauga ma lipoti, e tatau i failautusi ona tagai i faatonuga mai le laumua o le Ekalesia po o le ofisa o le eria. O faamaumauga tautupe e tatau ona teuina mo le le itiiti ifo ma le tolu tausaga, faaopoopo i ai ma le tausaga o loo i ai nei. Atonu e manaomia i tulafono o le lotoifale ona umi atu le vaitau e teu ai faamaumauga.

34.6

Paketi ma Tupe Faaalu

O le polokalama o le alauni paketi ua saunia ai tupe lautele a le Ekalesia e totogi ai gaoioiga ma polokalama a siteki ma uarota. O lenei polokalama ua aveesea ai le manaomia o le maua mai o foai mo le paketi mai tagata o le au paia. O le totogiina ma le faamaoni o sefuluai ua mafai ai ona maua le alauni paketi.

Afai e talafeagai ai, e tatau i taitai ona faaitiitia ma faafaigofie ia gaoioiga ina ia tumau ai i totonu o le alauni. O le tele o gaoioiga e tatau ona faigofie ma ia laitiiti le tupe pe leai foi se tupe e alu ai.

34.6.1

Paketi a le Uarota ma le Siteki

O siteki ma uarota uma lava e saunia ma faagaoioiina se paketi faaletausaga. O le peresitene o le siteki e puleaina le paketi a le siteki, ae o le epikopo e puleaina le paketi a le uarota. E mafai ona la tofia se fesoasoani e vaavaaia le paketi i lalo o la la’ua taitaiga. E mafai foi ona la tofia se failautusi e fesoasoani e saunia ma mata’itu le paketi.

O au peresitene o siteki ma au epikopo e amata saunia ia paketi a o le’i taitai ona oo i le amataga o tausaga taitasi faalekalena. O loo lisi atu i lalo ia taiala:

  • Iloilo le aofaiga sa faaaluina i le tausaga ua tuanai ina ia mautinoa ai ua toe iloiloina ia tupe e toe faaalu i ia mea.

  • Talosaga atu i faalapotopotoga ina ia auiliili mai ia fuafuaga o mea latou te manaomia ai le paketi.

  • Tuufaatasi le paketi e faaaoga ai faiga masani faapaketi ua faamaoniaina. E tatau ona faamautinoa mo paketi, o tupe faaalu ua fuafuaina e le sili atu ma tupe o le alauni paketi ua faamoemoeina.

O meafaigaluega o le paketi o loo aofia i polokalama o mea tautupe a le Ekalesia e tatau ona faaaoga i nofoaga o loo maua ai.

34.6.2

Alauni Paketi

34.6.2.1

Vaevaega o le Paketi

O tupe o le paketi e vaevaeina faalekuata e fua i le auai i vaega nei:

  • Sauniga faamanatuga

  • Alii talavou

  • Tamaitai talavou

  • Tamaiti Peraimeri o tausaga 7-10

  • Autalavou nofofua matutua

E taua le lipoti sa’o atu o le auai ma i le taimi sa’o (tagai i le 33.5.1.1).

A o le’i faia le vaevaega taitasi faalekuata, e maua e le peresitene o le siteki ia faamatalaga i le aofaiga o le a tufatufaina atu. Ona ia fuafua lea po o le a le tele o tupe e atofa atu i uarota. E galulue faatasi o ia ma epikopo i se auala autasi, ma felagolagomai e faamautinoa ai o loo faatupeina talafeagai ma lava lelei mo le siteki ma uarota. Afai e tulai mai ni suiga e le maalofia lea e alagatatau ai ona suia le uluai faasoaga o le alauni paketi, e faamautinoa e le peresitene o le siteki ua faia ni fetuunaiga talafeagai lelei.

O le epikopo e vaaia le faasoaga o tupe o le alauni paketi i totonu o le uarota. Na te faamautinoaina o loo faatupeina ma le talafeagai ma lava lelei mo faalapotopotoga a le uarota.

E faamautinoa e taitai perisitua o le vaevaega o le paketi ma gaoioiga mo alii talavou ma tamaitai talavou e tutusa ma ia lava le vaevaega mo tamaiti i le Peraimeri.

34.6.2.2

Faaaogaina Tatau o le Paketi

Ia mautinoa e peresitene o siteki ma epikopo e faaaoga ma le atamai ia tupe o le alauni paketi. E tatau ona faaaoga tupe e manuia ai tagata ma faalautele ai faamoemoega o le talalelei. Ia mautinoa foi e taitai o tupe faaalu uma lava ia le sili atu ma le alauni.

O tupe o paketi a siteki ma uarota e tatau ona faaaoga e totogi ai gaoioiga, polokalama, tusi lesona, ma isi mea uma e manaomia. E masani lava e le tatau ona totogi e tagata o le au paia se tupe ina ia auai ai i gaoioiga. E le tatau foi ona latou tuuina mai ni mea e faaaogaina, sapalai, tupe totogi e faaaoga pe ulufale ai, po o ni feoa’iga mamao i ni a latou lava tupe. E mafai e tagata o le au paia ona aumaia meaai pe afai e le o se avega mamafa le faia o lena mea (tagai i le 20.6.1).

O tagata o le au paia o e mananao e foai atu ni tupe faaopoopo i le Ekalesia e le mafai ona latou atofaina mai mo le paketi a le siteki po o le uarota. Ae, e fautuaina i latou e taitai e foai atu tupe i le taulaga anapogi, tupe mo faifeautalai, fesoasoani alofa, po o isi vaega o foai ua faatagaina.

O tupe totogi mo le fausiaina o fale, tausiaina, telefoni, mea e faaaoga, komepiuta, po o femalagaaiga a taitai perisitua e totogi mai tupe lautele a le Ekalesia e tusa ai ma taiala o i ai nei.

34.6.2.3

Paketi e Le’i Faaaogaina

O alauni paketi e le’i faaaogaina e lē tatau ona faaaluina. O tupe a le uarota e le’i faaaogaina e tatau ona toe faafoi i le siteki. O tupe a le siteki e le’i faaaogaina, e toe faafoi i le Ekalesia.

E avea o se tuusaunoaga, e mafai e siteki ma uarota ona teuina nisi tupe e le’i faaaogaina, pe afai e manaomia mo ni gaoioiga patino o loo fuafuaina mo le isi tausaga e sosoo ai, e pei o se konafesi a le autalavou. Peitai, o vaega tele o alauni paketi a le siteki po o le uarota e lē tatau ona teuina mai le tasi tausaga i le isi tausaga.

34.6.3

Faatupeina o Gaoioiga Faapitoa ma Masini

34.6.3.1

Gaoioiga a le Siteki ma Gaoioiga a Siteki Tuufaatasi

E faautuaina taitai i le lotoifale ina ia faia ni gaoioiga a le siteki ma siteki tuufaatasi ia e tuuina atu ai avanoa e ati a’e ai le lotogatasi ma faauoga, aemaise lava i le autalavou laiti ma le autalavou nofofua matutua. E faamautinoa e taitai i le lotoifale ua latou paketiina ni tupe ia lava e lagolagoina ai se numera talafeagai o gaoioiga a le siteki ma gaoioiga a siteki tuufaatasi.

O le faatupeina o gaoioiga a siteki tuufaatasi e aumai i tupe o paketi a siteki o loo auai. O le faatupeina o gaoioiga a le eria, e mafai ona aumai i paketi a le eria po o le laumua o le Ekalesia pe a faamaoniaina.

34.6.3.2

Gaoioiga Faapitoa ma Masini

Mo faamatalaga e uiga i gaoioiga faapitoa ma masini, tagai i le mataupu 20.

34.7

Suegatusi

34.7.1

Komiti Suetusi a le Siteki

O le peresitene o le siteki e tofia se komiti suetusi a le siteki. E faamautinoa e lenei komiti o loo taulimaina mea tautupe a le siteki ma le uarota e tusa ai ma aiaiga faavae a le Ekalesia. O lenei komiti e aofia ai se tasi o fesoasoani o le peresitene o le siteki e avea ma taitaifono ma nisi tagata se toalua o le siteki o e malamalama pe mafai ona aoaoina faamasani i mataupu tautupe. O nei uso po o tuafafine e tatau ona umia ni pepa faataga aoga o le malumalu.

O le fesoasoani o loo avea ma taitaifono e masani lava e le tatau ona ia faamaoniaina ni tupe totogi pe aafia i le tausiga o faamaumauga tautupe a le siteki.

E le tatau ona avea sui o le komiti ma suetusi a le siteki. E le tatau foi ona latou tausia faamaumauga tautupe a le siteki po o le uarota.

34.7.2

Suetusi a le Siteki

O le peresitene o le siteki po o lona fesoasoani o loo taitaifono i le komiti suetusi a le siteki, e valaauina e le itiiti ifo ma le toalua suetusi a le siteki. O nei uso ma tuafafine e tatau ona umia pepa faataga aoga o le malumalu. Afai e mafai, e tatau ona i ai ia te i latou le poto masani faatausitusi po o le suetusi. E tatau ona faamaoniaina i latou e le au peresitene o le siteki ma fautua maualuga. Peita’i, e le tuuina atu i latou mo se palota lagolago. E fuafua e le peresitene o le siteki pe vaetofia i latou.

E mafai foi ona avea ia fautua maualuga ma suetusi a le siteki. Peitai, e le mafai ona tofia le failautusi ma failautusi fesoasoani a le siteki e avea ma suetusi. O i latou e avea ma suetusi e mafai foi ona umia isi valaauga.

34.7.3

O le Suegatusi o Mea Tautupe

E faalua i le tausaga ona sueina e suetusi a le siteki ia faamaumauga tautupe a le siteki, uarota, ma nofoaga autu o le FamilySearch. E faa-tasi i tausaga taitasi ona latou sueina foi tusi o faamaumauga tautupe o meatotino ma nofoaga faafiafia. O avanoa nei e faamalosiau ai, lagolago, ma aoao ai ma le agalelei i latou ua valaauina e taulimaina tupe a le Ekalesia a le Alii.

E faamautinoa e suetusi:

  • O sefuluai ma isi foai o loo faamaumauina lelei.

  • O tupe a le Ekalesia o loo faaaogaina ma le tatau, faamaumauina, ma puipuia.

  • O faamaumauga o mea tautupe e atoatoa ma sa‘o lelei.

O le taitai pulefaamalumalu o le iunite ma le failautusi ua tofia i mea tautupe e tatau ona avanoa e tali i fesili i le taimi o suegatusi.

E iloilo e le peresitene o le siteki ma le komiti suetusi a le siteki ia suegatusi uma. A maea le latou iloiloga, e saini e le taitaifono o le komiti suetusi a le siteki ma le peresitene o le siteki ia suegatusi. E mafai ona sainia ma auina atu suegatusi a o le’i faasa’oina ia faaletonu uma. E faamautinoa e le peresitene o le siteki ma le komiti suetusi a le siteki e vave ona faasa’oina soo se faaletonu o le suegatusi.

34.7.4

Suetusi a le Eria ma Suetusi Lagolago a le Eria

E mulimuli le Au Peresitene o le Eria i taiala o loo i le Taiala i le Polokalama o Suegatusi a le Eria pe a valaauina se suetusi a le eria po o se suetusi lagolago a le eria.

34.7.5

Leiloa, Gaoia, Faaaoga sese, po o le Faaaogaina Lē Tatau o Tupe a le Ekalesia

E tatau ona vave logoina le peresitene o le siteki po o le taitaifono o le komiti suetusi a le siteki pe afai:

  • Ua leiloloa pe gaoia tupe a le Ekalesia.

  • Ua faaaoga sese pe faaaoga ma le lē tatau e se taitai tupe a le Ekalesia.

O le peresitene o le siteki po o le taitaifono o le komiti suetusi e logoina le Matagaluega Suetusi a le Ekalesia. Na te logoina le pulefaafoe a le eria pe afai o le iunite e i fafo atu o le Iunaite Setete ma Kanata.

O le Matagaluega Suetusi a le Ekalesia (po o le pulefaafoe a le eria) e auina atua i le peresitene o le siteki po o le taitaifono o le komiti suetusi se fomu o le lipoti o mea ua leiloa pe toesea. I lalo o le taitaiga a le Matagaluega Suetusi a le Ekalesia (po o le pulefaafoe a le eria), e faamautinoa ai e le peresitene o le siteki po o le taitaifono o le komiti suetusi ua suesueina lelei le mataupu. Na te faamautinoaina foi ua maea ona faatumuina lelei ma auina atu le fomu o mea ua leiloa.

A maea le suesuega, afai e filima’oti [pe ua tonu] i le Matagaluega Suetusi a le Ekalesia ua faaaoga sese e se taitai po o se tagata faigaluega a le Ekalesia tupe po o meatotino a le Ekalesia, e tatau ona iloiloina le faatinoga o se fono a le tagata o le Ekalesia. O taiala o loo i le 32.6.3.3.

Afai ua iloa se faaaogaaga sese tele o tupe, e logo foi e le peresitene o le siteki po o le taitaifono o le komiti suetusi le Au Peresitene o le Eria.

34.7.6

Failautusi a le Siteki po o le Failautusi Fesoasoani a le Siteki ua Tofia i Mea Tautupe

E mafai e le komiti suetusi a le siteki ona tofia le failautusi a le siteki po o le failautusi fesoasoani a le siteki ua tofia i mea tautupe e aoao ia taitai o uarota i aiaiga faavae tatau o mea tautupe. Na te aoaoina foi i latou i faiga faavae e faatatau i faaletonu e faailoa mai i suegatusi.

34.7.7

Mo Nisi Faamatalaga

Mo nisi faamatalaga e uiga i komiti suetusi, suetusi, ma faiga faavae o suegatusi, tagai i le Help Center i le ChurchofJesusChrist.org. E mafai e komiti suetusi a siteki ona tuusa’o atu fesili i le suetusi lagolago a le eria.

34.8

Lafoga

O faamatalaga i lafoga i le vaega lenei e na o le Iunaite Setete ma Kanata e faatatau i ai. Afai e manaomia e taitai perisitua i le Iunaite Setete ma Kanata nisi faamatalaga, e tatau ona latou faafesootaia le Vaega o le Pulega o Lafoga:

Tax Administration

50 East North Temple Street, Room 2276

Salt Lake City, UT 84150-0022

Telefoni: 1-801-240-4405 po o le 1-800-453-3860, laina faaopoopo 2-4405

O taitai perisitua i fafo atu o le Iunaite Setete ma Kanata e faafesootaia le ofisa o le eria e foia ai ni fesili e uiga i lafoga.

34.8.1

Tulaga e Tuusaunoa ai Mai le Totogiina o Lafoga

E masani lava ona tuusaoloto le Ekalesia mai le totogiina o lafoga o fefaatauaiga, meatotino, tupe maua, ma isi lafoga ona o se faalapotopotoga faalelotu. O fale o le Ekalesia ma isi meatotino e faaaogaina mo faamoemoega o tapuaiga, aoaoga faalelotu, ma isi gaoioiga e fesootai ma le Ekalesia. E faamautinoa e taitai o le siteki ma uarota e le o faaaogaina fale ma fanua o le Ekalesia i ni faamoemoega o faiga faaupufai, faapisinisi, po o alamanuia e pei ona otooto atu i faataitaiga i le 35.5.6.1 ma le 35.5.6.3. O le faia o ia mea o le a solia ai tulafono ia e faataga ai lafoga tuusaoloto i meatotino a le Ekalesia.

E taua le mulimulitaia e taitai o siteki ma uarota o nei taiala e faasaoina ai le tulaga tuusaoloto o lafoga a le Ekalesia. Afai e faaaoga sese e se siteki po o se uarota le tulaga o lafoga-tuusaoloto a le Ekalesia, e mafai foi ona aafia ai isi iunite o le Ekalesia.

34.8.2

Fefaatauaiga ma le Faaaogaina o Lafoga

O fefaatauaiga ma tulafono o le faaaogaina o lafoga ma le auala latou te faaaoga ai i le Ekalesia, e eseese lava i atunuu ma setete. E faafesootai e taitai le Vaega o le Pulega o Lafoga a le Ekalesia, po o le ofisa o le eria ua tofia e iloa ai pe tuusaoloto le Ekalesia mai le totogiina o le lafoga pe e tatau ona totogi na lafoga.

34.8.3

Lafoga o Meatotino

O le Vaega o le Pulega o Lafoga a le Ekalesia e failaina uma ia lafoga tuusaoloto o meatotino ma totogiina lafoga e moomia mo meatotino uma. E leai se mea e moomia ona faia e taitai i le lotoifale.