2016
Mool n̄an Tōmak eo an ro Jemād Moktalok
Juļae 2016


Ennaan eo an Būreejtōnji eo Kein Kajuon, Juļae 2016

Mool n̄an Tōmak eo an ro Jemād Moktalok

John Linford ekar 43 ke e kab lieo pāleen, Maria, im jilu iaan laddik ro nejierro raar kōmmane kalet eo aer n̄an etal jān mweo imeer ilo Gravely, England, n̄an jibadōklok taujin mail ko n̄an kobalok ippān rikwojarjar ro ilo bukwōn in Aeboojoj ilo Great Salt Lake. Rōkar etal jān laddik eo kein kemān nejier, eo ekar pād ilo juon mijen, rekar wia kake men ko mweier, im bōk ial eo an Liverpool ioon tima eo Thorton.

Ial in ioon dān n̄an New York City, im jān ioon āne n̄an Iowa, rekar kamool bwe ekar jab juon makūtkūt emman. Jorrāān eo ekar ijjino, ijoke, jidik iien tokālik Linfords im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata ro rekar iumwe ioon wa eo Thornton rekar jerak jān Iowa City ilo Juļae 15, 1856, āinwōt m̧ōttan wōt James G. Willie handcart company eo ekar kajemļo̧k tūreep eo an.

Nana in mejatoto im apan̄ in makūtkūt ekar bōk mour ko an elōn̄ ilo kombani eo, ekoba John. E tokālik ekar kanooj nan̄inmej im mōjno jon̄an rekar bwilli ilo juon dieka. Ilo tōre eo kombani eo ekar jikrōklok Wyoming, jekjek eo epād ie ekar jab emman. Juon tiim in lomoor jān Salt Lake City ekar jikrōklok ilo Oktoba 21, jet awa tokālik ke John ekar mej. Ekar mej moktalok jibbon̄ōn eo iturin Sweetwater Reba.

John ekar ke būromōj ke ekar lelok kaenōmman im anemkwoj n̄an ro rekar en̄taan, ejjelok ballier, im apan̄ n̄an bōk baamle eo an n̄an Zaion?

“Jaab, Maria,” ekar jiron̄ļok lieo ippān moktalok jidik jān an mej. “Ij mōnōnō bwe kōm kar itok. Ijjab aikuj mour n̄an tōpar Salt Lake, bōtaab kwe im laddik rane kom naaj, im ij jab ajlok kōn ta ko jekar debloke n̄e laddik rane nejirro remaron̄ rūttolok im kōkkaajriri baamle ko aer ilo Zaion.”1

Maria im laddik ro nejin rekar ellā ilo ial eo aer. Ke Maria ekar mej iturinlok 30 iiō tokālik, e im John rekar likūt juon jolōt in tōmak, in jipan̄, in lelok, im n̄an wujleplok.

N̄an erom juon Armej eo Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata, n̄an melelein juon baineer, ej “juon eo ej etal moktalok n̄an kōpooj ak kōpellok ial eo n̄an ro jet n̄an loore.”2 Im n̄an erom juon baineer ej aikuj wōr wujleplok. Men̄e ro uwaan Kabun̄ in ejako aer kajjitōk ippāer n̄an etal jān mōko imweer n̄an jibadōklok Zaion, rej aikuj julo̧k mwil ko remor, manit ko eto aer mour kake, im ro jerāer rōkamōnōnō. Jet rej kōmmani kalet ko reppen n̄an emmakūt jān ro uwaan baamle ko ro rej kūtōtōik ro uwaan Kabun̄ in. Armej ro rekwojarjar rej wōnmaanlok wōt, ijowōtke, jar bwe ro rejitōn bōro renaaj juon iien melele im kobatok.

Ial eo an juon baineer ejjab pidodo, bōtaab jej loor jenkwan neen lukkuun baineer ro—barāinwōt Rilomoor—eo ekar etal moktalok, kalikkare ial eo n̄an ad loore.

“Itok, loor eō,”3 E ekar kūr.

“N̄a iaļ, im m̧ool, im mour,”4 E ekar ba.

“Itok n̄an Ippa,”5 E ekar kūr.

Ial eo naaj maron̄ kajjeon̄. Jet rej lo an pen n̄an aer kajejtokjen kajjirere im kōnono ko rejjab em̧m̧an an ro rebwebwe ro rejjab mour erreo, rejjab m̧ool, im rejjab pokake kien ko an Anij. Laļ in em̧ōj an kajejtokjen ad dāpdep ilo katak kein. Ke kar jiron̄ Noa n̄an kalōk wa eo, armej ro rebwebwe rekar reilōn̄ļo̧k n̄an mejatoto eo ejekkōdo̧do innām kōnono im kajjirere—m̧ae iien ej wōt.

Ioon lal en an Amedka tōre ko etto, armej rekōn pere, iakwelel, im jab pokake mae iien eo kijeek eo ekar tile Zarahemla, lal eo ekar pinej Moronihah, im dān eo ekar jeepole Moronai. Ekar ejjeļo̧k ettōn̄ kōmatōrtōr, kajjirere, kōnnaan nana, im jerawiwi. Rekar oktak im ikōn̄, nijōk jilōn̄lōn̄. Kōmmaanwa eo an Anij emōj an jemlok, kōttōpar eo An emōj an dedelok.

Maria Linford ekar jab jako tōmak eo an men̄e ekar wōr liakelok ilo England, apan̄ eo ilo ial eo an n̄an “jikin eo me emōj an Anij … kar kōpooje,”6 im mālijjon̄ ko tokālik ekar dibuki n̄an baamle eo an im Kabun̄ eo.

Ilo 1937 iien kōjeramman lōb n̄an ememej Maria, Elder George Albert Smith (1870-1951) kar kajjitōkin ro ineen Maria: “Kom naaj ke mour jimwe n̄an tōmak eo an ro jibūmi im jimmaami? … Kajjieon̄ mour erreo kōn aolep jerbal in wujleplok ko [rekar] kōmmani n̄an kom.”7

Ilo ad kappukot n̄an kalōk Zaion ilo buruōd, ilo mōko imōd, ilo jukjuk im pād ko ad, im ilo lal ko ad, jen keememej peran im tōmak eo edim an ro rekar wujleplok aolepān aer bwe jen mōnōnō kōn kōjeramman ko jān jeplaaktok in gospel in, kōn kōjatdikdik eo an im kallimur ko jān Pinmuur eo an Jisōs Kraist.

Kakeememej ko

  1. Lale Andrew D. Olsen, The Price We Paid (2006), 45–46, 136–37.

  2. The Compact Edition of the Oxford English Dictionary (1971), “pioneer.”

  3. Luk 18:22.

  4. Jon 14:6.

  5. Jon 7:37; bar lale 3 Nipai 9:22

  6. “Come, Come, Ye Saints,” Hymns, no. 30.

  7. Lale Olsen, Wōnāān eo jej Kōllāiki, 203–4.

Katak jān Ennaan In

Lōmnak in kajitōkin ro kwōj katakin er n̄an aer lōmnak kōn armej ro ilo mour ko aer emōj aer jako moktalok im rekar baineer ro n̄an kom. Innām kajitōkin er n̄āāt eo emōj an kar baineer im kōpooj ial eo n̄an ro jet. Kūr er bwe ren kanooj lōmnaki iien ko rej aikuj in kar wujleplok im etke ekar wōr tokjān. Innām kwōn kūr bwe ren jei kamool ko aer kōn “lukkuun Baineer eo,” Rilomoor eo.