Pogosta vprašanja o Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni

Krščanska prepričanja

Da! Verjamemo, da je Jezus Kristus Božji Sin in Odrešenik sveta, in prizadevamo si, da bi mu sledili. Kot številne krščanske veroizpovedi se tudi naša prepričanja nekoliko razlikujejo od tistih naših bližnjih. Vendar smo predani privrženci Kristusa in njegovih naukov. Edinstveni in lepi deli naše teologije nam poglabljajo razumevanje Jezusa in njegovega evangelija.
Sveta trojica je termin, ki ga uporablja veliko krščanskih veroizpovedi za opis Boga Očeta, Jezusa Kristusa in Svetega Duha. Verjamemo v obstoj vseh treh, vendar verjamemo, da so ločena in različna bitja, ki imajo enotni namen. Njihov namen je, da nam pomagajo, da smo resnično radostni – v tem življenju in po smrti.

Več o tem
Da!  Jezus je temelj naše vere – Božji Sin in Odrešenik sveta. Verjamemo, da večno življenje z Bogom in svojimi dragimi prejmemo, če sprejmemo njegov evangelij. Polno ime naše Cerkve je Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, kar odraža njegovo osrednjo vlogo v našem življenju. Sveto pismo in Mormonova knjiga pričujeta o Jezusu Kristusu in obe cenimo.

Naslednji verz iz Mormonove knjige nam pomaga posredovati naše prepričanje: »In govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo glede na naše prerokbe, da bodo naši otroci lahko vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje grehov.« (2 Nefi 25:26)

Več o tem
Verujemo, da smrt ni konec za nikogar od nas in da se odnosi, ki jih ustvarimo v tem življenju, lahko nadaljujejo tudi po tem življenju. Ker se je Jezus Kristus žrtvoval za nas, bomo vsi vstali, da bomo večno živeli v popolnih telesih brez bolezni in bolečin. Njegova milostljivost nam pomaga, da živimo pravično, se pokesamo slabih dejanj in mu postanemo bolj podobni, tako da bomo imeli priložnost večno živeti z Bogom in svojimi dragimi.

Več o tem

Življenjski slog

Izraz »mormoni« je vzdevek, ki izvira iz knjige svetih spisov, ki je edinstvena za našo Cerkev, in se imenuje Mormonova knjiga. Tega vzdevka se nismo domislili mi, a veliko ljudi z njim opiše Cerkev in njene člane. V preteklosti smo ta vzdevek prevzeli in ga celo sami uporabljali, a zdaj ljudi prosimo, naj Cerkev imenujejo s polnim imenom: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. 

Ko poudarjamo uporabo polnega imena Cerkve, lažje izpolnjujemo Gospodovo zapoved, ki jo je dobil prerok Joseph Smith: »Kajti tako se bo imenovala moja cerkev v poslednjih dneh, in sicer Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.« (Nauk in zaveze 115:4) To potrjuje tudi, da je Jezus bistvo naše veroizpovedi in prepričanj.

Svoje prijatelje, ki so člani naše veroizpovedi, lahko imenujete »sveti iz poslednjih dni«.
Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so zelo podobni vsem vašim prijateljem in sosedom. Delamo, hodimo v šolo, preživljamo čas s prijatelji in družino, se ukvarjamo s športom in imamo najrazličnejše hobije.

Radosti in izzive doživljamo kot vsi drugi, vendar verjamemo, da nam Bog, kadar se po najboljših močeh trudimo posnemati vzor Jezusa Kristusa, da dodaten zorni kot in moč, da se prebijemo skozi življenjske izzive. Imamo tudi podporno cerkveno skupnost, na katero se lahko opremo.

Trudimo se, da bi bili Jezus in njegovi nauki v našem življenju v ospredju in osrednji. Naša prepričanja o Odrešeniku in njegovih naukih vplivajo na naše vsakdanje odločitve o tem, kako govorimo, se oblačimo in ravnamo. Na primer, poskušamo se izogibati delu ali nakupovanju ob nedeljah, da bi posvečevali nedeljo, kot uči Sveto pismo. Naša vera je veroizpoved, ki se jo pridiga ob nedeljah, idealno pa bi bilo, da bi jo udejanjali vsak dan.


Več o tem
Bog je včasih v Svetem pismu preko svojih prerokov dal navodila, naj se vzdržijo določene hrane (gl. 3 Mojzes 11). Ta vzorec se danes nadaljuje z Besedo modrosti, božansko navdihnjenimi zdravstvenimi načeli, ki so bila dana preroku Josephu Smithu za naše telesno in duhovno dobro. Beseda modrosti vključuje Božje smernice glede stvari, kot sta uživanje zdrave hrane in telovadba, kakor tudi smernice, naj se vzdržimo kave, pravega čaja, tobaka, alkohola in zlorabe drog.

Največja darova, ki ju je Bog dal vsakemu od nas, sta snovno telo in svobodna volja. Z upoštevanjem Besede modrosti lažje spoštujemo svoje telo in zanj skrbimo ter ohranjamo čiste misli, da smo lahko bolj dovzetni za Svetega Duha. Lažje se tudi izognemo zasvojenosti, ki lahko spodkoplje našo svobodno voljo.

Več o tem
Members are shaking hands and greeting each other in a foyer of a meetinghouse in India.

Bogoslužje

Kdaj se začne bogoslužje, se od kraja do kraja lahko razlikuje. Na področjih, kjer je veliko članov Cerkve, se v isti zgradbi ob različnem času lahko sestaja več občestev. Kraj in čas sestankov vam najbližjega občestva lahko najdete tukaj: Poiščite cerkev
Občestva po svetu imajo podobni dve uri nedeljskega bogoslužja. Na tako imenovanem zakramentnem sestanku se sestanejo vsi. Sestanek vključuje otvoritveno in zaključno molitev, nekaj hvalnic in kratke pridige članov občestva.

Najpomembnejši del zakramentnega sestanka je, ko vzamemo zakrament, ki je nekaj takega kot je obhajilo v drugih krščanskih veroizpovedih. Med zakramentom se spominjamo Jezusa Kristusa in se ponovno zavežemo, da mu bomo sledili, ko bomo vzeli košček kruha in kozarček vode, kar simbolizira telo in kri, ki ju je žrtvoval za nas.

Poleg zakramentnega sestanka so ljudje vabljeni na drugo uro učenja v manjših, bolj interaktivnih skupinah. Odraslim, najstnikom in otrokom so na voljo različni razredi, v katerih preučujejo svete spise in besede živih prerokov in se pogovarjajo, kako lahko sledijo Jezusu Kristusu.

Več o tem
Nadvse dobrodošli ste, da pridete takšni, kot ste. Če vas skrbi, da boste izstopali, mi poskušamo nositi lepša oblačila od tistih, ki jih nosimo sicer med tednom, in sicer da pokažemo, da spoštujemo Boga. Najpogostejša oblačila, ki jih boste videli v cerkvi, so srajca in kravata za moške in krilo ali obleka za ženske.
Obiskovalce imamo v skoraj vsakem občestvu, zato smo navajeni videti nove obraze. V velikem občestvu ljudje morda niti ne opazijo, da ste obiskovalci. Na drugih področjih vas bodo ljudje morda opazili in vas pozdravili. V vsakem primeru se ne obotavljajte predstaviti in zastaviti vprašanj, ki jih morda imate.
Ne. Ko občestvo prejme zakramentni kruh in vodo, pladenj lahko preprosto podate naprej, potem pa se usedete in se imate med bogoslužjem lepo. Videli boste ljudi, ki prostovoljno sodelujejo na številne načine, na primer odgovorijo na učiteljevo vprašanje med Nedeljsko šolo, vendar vam ni treba dvigniti roke, če ne želite.
Ne. Verjamemo v zakon desetine, ki ga najdemo v Svetem pismu. Toda naši člani, ki se odločijo plačati desetino, to počnejo zasebno, ne v sklopu bogoslužja. Med sestankom vas ne bodo prosili za darovanja.
Da! To je družinam prijazna cerkev. Otroci med glavnim zakramentnim sestankom sedijo s starši in potem sodelujejo v dejavnostih z otroki ali najstniki njihove starosti, medtem ko gredo odrasli v nedeljsko šolo. Razrede otrok in mladine vedno vodita vsaj dva odrasla. Materinska soba zagotavlja zasebnost za hranjenje dojenčkov ali druge potrebe.
Seveda! Verjamemo, da smo vsi Božji otroci in da so obljubljeni Božji blagoslovi na voljo vsem, ko si prizadevamo slediti njegovi besedi, ne glede na naše značilnosti ali preteklost. V cerkvi se vsak lahko uči in raste. Morda imate v glavi določen stereotip, za katerega ne čutite, da bi mu ustrezali, toda resnica je, da naši člani prihajajo iz zelo različnih okolij in zanimanj. Obiščite nas in morda boste presenečeni, kdo sedi v klopi poleg vas.
Da. V naših občestvih ima vsak priložnost prispevati. Ženske in moški imajo vodilne položaje, služijo v odborih, učijo razrede, govorijo za govorniškim pultom, molijo ter organizirajo in vodijo dejavnosti. Celo otroci in najstniki imajo priložnosti, da to počnejo.

Po vzorcu, ki ga je postavil Jezus, ko je poklical dvanajst apostolov in jim dal ključe Božjega duhovniškega polnomočja, imajo danes duhovniške ključe samo moški. Zato določene voditeljske položaje in dolžnosti v Cerkvi opravljajo samo moški. Druge pomembne položaje in dolžnosti pa imajo in izpolnjujejo samo ženske. Ženske na cerkvenih sestankih pogosto služijo, vodijo, pričujejo in učijo. Če ste pripravljeni prispevati lokalnemu občestvu, bodo vedno priložnosti za to.

Spoznajte naše ženske skupine.
Veliko ljudem je nelagodno v organizirani veroizpovedi in raje po svoje doživljajo duhovnost in skušajo dobro živeti. Resnica je, da potrebujemo oboje.

Za odnos z Bogom je temeljno, da imamo duhovne izkušnje in da vseskozi vsak teden služimo drugim. Vendar je za nekatere Božje zapovedi, denimo krst in zakrament, ki ju je uvedel Jezus Kristus, potrebno Božje duhovniško polnomočje. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni zagotavlja strukturo in duhovniško polnomočje, ki ju potrebujemo za upoštevanje teh zapovedi. Nudi tudi ljubeče in podporno okolje, kjer se lahko trudite, da bi postali boljši ljudje, in pridete do spoznanj, do katerih morda niste prišli, ko ste Božjo besedo preučevali sami. Druga prednost organizirane veroizpovedi je, kako spodbuja in promovira priložnosti za služenje.
Generalna konferenca je svetovno srečanje vernikov. Dvakrat letno konec tedna poslušamo Gospodove preroke, apostole in druge voditelje Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki predajo Božja sporočila za naš čas. V Salt Lake Cityju v Utahu v ZDA sodeluje v živo na tisoče ljudi, več milijonov pa jih gleda na daljavo ali kasneje preučujejo sami.

Več o generalni konferenci.
Glejte ali berite sporočila s preteklih generalnih konferenc.
Joseph Smith, Jr. kneeling in the Sacred Grove during the First Vision.  There are shafts of light shining down on Joseph.

Zgodovina Cerkve

Leta 1820 se je štirinajstletni fant po imenu Joseph Smith začel spraševati o blaginji svoje duše in razmišljal, kateri cerkvi naj se pridruži. Ko je nekega dne preučeval Sveto pismo, je v Jakobovem pismu 1:5 prebral:

»Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo.«

Na Josepha je odlomek iz svetih spisov močno vplival, saj je zaradi tega poiskal tiho gozdno jaso in prvič v življenju poskusil moliti na glas. Tistega dne sta se Josephu Smithu prikazala Bog Oče in njegov Sin Jezus Kristus, ki sta mu rekla, da so mu grehi odpuščeni in naj se ne pridruži nobeni od cerkva, ki jih pozna.

Joseph je bil izvoljen za Božjega preroka, ki bo pod vodstvom Jezusa Kristusa obnovil Božjo Cerkev na zemlji. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je bila uradno ustanovljena leta 1830.

Več o tem
Duhovni govori, ki jih imajo prerok, apostoli in drugi cerkveni voditelji na generalni konferenci, lahko najdete v arhivu generalne konference. V cerkvenem medijskem središču lahko najdete, kaj cerkveni voditelji rečejo še sicer – na primer na posvetitvah templjev ali večverskih dogodkih. Uporabite lahko tudi funkcijo za iskanje na ChurchofJesusChrist.org za brskanje po temah po generalnokonferenčnih govorih, člankih v revijah in drugih virih.
Ko prerok in predsednik Cerkve umre, novi prerok postane najstarejši apostol (glede na čas služenja, ne glede na starost). Ko se v zboru dvanajstih apostolov izprazni mesto, prerok po Božjem navdihu za služenje izbere novega človeka.

Tudi za druge odgovorne položaje v Cerkvi – kar imenujemo »poklici« – so posamezniki na regionalni in lokalni ravni izbrani po Božjem navdihu. Na primer, škof, ki vodi občestvo, lahko moli in začuti navdih, naj določeno žensko prosi, naj vodi žensko organizacijo, ki jo poznamo kot Društvo za pomoč. Ona bo nato molila za vodstvo, kdo naj ji pomaga kot svetovalka, kot tajnica, kot učiteljica in v drugih vlogah.

Več o tem
A bible and triple combination on a table with papers.

Sveto pismo in Mormonova knjiga

Da! Verjamemo, da je Sveto pismo Božja beseda. Redno ga preučujemo doma in v cerkvi ter poskušamo živeti po njegovih naukih. Verjamemo, da gresta Stara in Nova zaveza z roko v roki z Mormonovo knjigo, ki je še ena zaveza Jezusa Kristusa, zato da pričujejo o Jezusu in nam omogočijo celovitejše razumevanje Božjega načrta.

Več o tem
Mormonova knjiga je knjiga svetih spisov, ki pričuje o Jezusu Kristusu ter nas uči o Božjem načrtu in njegovih zapovedih za nas. Eden od blagoslovov Mormonove knjige je, da bolje pojasni in omogoči razumevanje Jezusovih naukov, ki jih najdemo v Svetem pismu – podobno kot nam Matej, Marko, Luka in Janez iz različnih zornih kotov pripovedujejo o Jezusovem delovanju in naukih, da bi nam dali celovitejšo sliko.

Mormonova knjiga in Sveto pismo skupaj vsebujeta na tisoče let dragocenega navdiha, vodstva in poduka. S preučevanjem obeh knjig boste bolje razumeli, kdo je Bog in kaj želi za vas.

Z misijonarji preučujte Mormonovo knjigo in Sveto pismo.
Tako kot Sveto pismo ima tudi Mormonova knjiga veliko avtorjev. To je zbirka življenjskih zgodb in zgodovine, ki so se prenašale od enega pisca do drugega v obdobju približno tisoč let. Prvi avtor je prerok Nefi, ki je leta 600 pr. Kr. z družino zapustil Jeruzalem in odplul v Ameriko. Nefi je zapis predal svojemu mlajšemu bratu, ki ga je nato izročil svojemu sinu. Vsak avtor je zapis dal nekomu, ki mu je zaupal. Mormon je ime preroku, ki je vse zapise zbral v eno knjigo in se zato imenuje Mormonova knjiga.

Leta 1823 je bil Joseph Smith voden tja, kjer je bil skrit starodavni zapis, in ga je prevedel z Božjo močjo. 

Več o tem
Prejmite Mormonovo knjigo.
Mormonova knjiga tako kot Sveto pismo pričuje o Jezusu Kristusu. Osrednji dogodek, zabeležen v Mormonovi knjigi, je, ko se je vernikom v starodavni Ameriki prikazal sam Gospod Jezus Kristus – vključno z njegovi nauki in delovanjem.

Mormonova knjiga se začne z zgodbo o družini. Lehi, oče te družine, je prerok v starodavnem Jeruzalemu približno leta 600 pr. Kr. Bog v sanjah posvari Lehija, naj vzame svojo družino in zapusti Jeruzalem, kajti mesto bo kmalu uničeno in neko drugo ljudstvo bo veliko ljudi odpeljalo v ujetništvo. Preko oceana gredo v Ameriko.

Potomci Lehija in njegove žene Sarije so se sčasoma razdelili na dva naroda: Nefijce in Lamance. V naslednjih nekaj stoletjih so ti narodi pogosto v vojni drug proti drugemu, njihova vera v Boga in Jezusa Kristusa pa je nenehno na preizkušnji. Te izkušnje so zapisane na straneh Mormonove knjige kot prodorne pridige, prerokbe, življenjske lekcije in zgodbe.

Jezus se po svojem vstajenju v Jeruzalemu prikaže ljudem v Ameriki. Uči jih o krstu in odpuščanju. Ozdravi bolne in blagoslovi otroke. Ustanovi svojo Cerkev. Kasneje še stoletja živijo v miru. Sčasoma ljudje izgubijo vero in veliko jih je pobitih v bitki. Prerok iz tistega časa po imenu Moroni zakoplje zapis o njih, da bi ga ohranil za prihodnji čas in ljudi – za nas!

Več o tem
Prejmite Mormonovo knjigo.
A father and mother  talk and interact with their children as the walk around the grounds in front of the Oakland Temple.

Templji in zakonska zveza

Večina našega čaščenja se odvija v cerkvah, ki jih včasih imenujemo tudi kapele, zgradbe za bogoslužje ali kolska središča. Te stavbe lahko prepoznate po besedah »Obiskovalci dobrodošli« in »Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni«, nameščenih blizu vhoda v večino stavb. V njih imamo nedeljska bogoslužja, tedenske dejavnosti za mladino, družabna srečanja, kulturne prireditve in druge dogodke, ki so odprti za vse v skupnosti.

Templji imajo bolj specifičen namen. Ti kraji so posebej posvečeni za sveto delovanje in obrede. Določil jih je Gospod in posvečeni so za njegove namene. Nekatere uredbe je dovoljeno izvajati samo v templjih. Ti sveti obredi udeležence spodbudijo in navdihnejo, ko se zavežejo, da bodo sledili naukom in posnemali vzor Jezusa Kristusa.

V templjih vlada posebna spoštljivost – ne boste našli ljudi, ki ležerno govorijo o najnovejšem filmu, uporabljajo telefone ali se ukvarjajo z drugimi vsakdanjimi dejavnostmi. Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki so se pripravljali na sveto izkušnjo, se osredotočajo na sodelovanje v uredbah in so pozorni na osebno razodetje od Boga.

Templji so zgrajeni tako, da se dopolnjujejo s pokrajino, kulturo in potrebami področja, zato je vsak videti nekoliko drugače. Toda večina jih je zgrajenih iz belega marmorja in imajo stolpe, ki se dvigajo k nebu. Na tempeljskem pročelju lahko vedno najdete besede »Svetost Gospodu – Gospodova hiša«.
Ko so templji zgrajeni ali po obsežni prenovi pripravijo dneve odprtih vrat za javnost, da si lahko ogledajo notranjost. Poleg tega imajo številni templji središča za obiskovalce, prostore za čakanje ali površine, ki so odprte za vse.

Ko je tempelj dokončan, je posvečen za sveto čaščenje. Zaradi svete narave dela, ki ga opravljamo v templjih, je potem odprt le za člane Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, ki so se na to izkušnjo pripravili. Čeprav trenutno morda ne boste mogli v tempelj, so vsi Božji otroci vabljeni, da bolje spoznajo evangelij Jezusa Kristusa in stopijo v zavezne odnose, zaradi katerih boste v celoti lahko sodelovali pri tempeljskih blagoslovih.
Templji se razlikujejo od naših vsakdanjih cerkvenih zgradb, kjer imamo nedeljska bogoslužja. To so naši najsvetejši kraji, namenjeni za najsvetejše Božje delo. To, kar delamo v templju, je povezano z obljubo, da z Bogom in svojimi dragimi lahko živimo večno.

V templju se v še večji meri zavežemo, da bomo sledili Jezusu Kristusu. Z Bogom sklenemo obljube, kot je na primer obljuba, da bomo spolnjevali njegove zapovedi in da mu bomo posvetili sebe in vse, kar imamo. Možje in žene ter starši in otroci so združeni oziroma »pečateni« drug k drugemu za večnost. Enako delamo za svoje prednike in jim damo priložnost, da v naslednjem življenju sprejmejo te blagoslove, če se tako odločijo.

Več o tem
Jezus je učil, da se moramo krstiti, če hočemo priti v nebeško kraljestvo (gl. Janez 3:5). Kaj pa ljudje, ki umrejo, ne da bi se krstili ali sploh vedeli za Jezusa?

Na srečo je Bog pripravil pot, da vsak prejme vse njegove blagoslove – tudi po smrti. V templju se opravlja krste za tiste, ki so umrli, ne da bi imeli priložnost, da bi se krstili, ko so še živeli. Apostol Pavel je v Svetem pismu govoril o krstu za mrtve (gl. 1 Korinčanom 15:29) in člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni danes to delajo v templjih. 

Takole gre: Sveti iz poslednjih dni preučujejo družinsko zgodovino in odkrivajo imena družinskih članov, ki so umrli, ne da bi se krstili. Potem se za te prednike krstijo v templju. To služenje drugim je ponujeno ljubeče – in ker se življenje nadaljuje po smrti, tisti, ki so umrli, vedo za uredbe in se lahko odločijo, ali jih bodo sprejeli. 

Več o tem
V templju se mož in žena združita za vedno. Ta poročni obred se imenuje tempeljsko »pečatenje«, ker se par združi za to življenje in za večnost. Med kratko, preprosto slovesnostjo nevesta in ženin skleneta roke na oltarju. Z Bogom se zavežeta, da bosta drug drugega popolnoma spoštovala in ljubila, ter se zavežeta, da bosta upoštevala Jezusove nauke in posnemala njegov zgled. V zameno jima je obljubljeno, da se bosta njuna zakonska zveza in njuna družina nadaljevali v naslednjem življenju in v večnosti. 

Pari, ki se poročijo v templju, to kasneje pogosto proslavijo z večjo skupino družine in prijateljev na poročnem slavju ali z drugim kulturnim običajem. Tudi pari, ki so se prej poročili v civilnih obredih izven templja (denimo tisti, ki so se Cerkvi pridružili potem, ko so se že poročili), lahko izkusijo blagoslove pečatenja v templju.

Več o tem
Simbolična verska oblačila in nakit so običajna navada številnih vernih ljudi po svetu, vključno s člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Odrasli člani nosijo tempeljske garme, ki jih opominjajo na njihov odnos z Bogom, obljube, ki so mu jih dali v templju, in njihovo zavezanost, da bodo sledili Jezusu Kristusu in spolnjevali njegove zapovedi. Tempeljske garme so iz dveh delov, podobnih lahki spodnji majici in kratkim hlačam. Člani, ki jih nosijo, jih imajo za svete.

Več o tem
Da. Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se lahko poročijo, s komerkoli se odločijo. Vendar je sveta tempeljska poroka za večnost možna le med moškim in žensko, ki sta oba člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni in ki sta se pripravila, da se bosta za večno zavezala drug drugemu in Bogu. Zaradi tega se veliko samskih svetih iz poslednjih dni raje osredotoči na zmenke z ljudmi, ki imajo njihova prepričanja in cilj, da se poročijo v templju.

Misijonarji

Cilj vsakega misijonarja je, da oznanja evangelij Jezusa Kristusa. Med drugim se srečujejo in pogovarjajo z ljudmi, ki želijo izvedeti več, jih učijo, skupaj preučujejo svete spise in prostovoljno služijo v skupnosti.

Misijoni so glede na lokacijo videti nekoliko drugače. Nekateri misijonarji na primer hodijo ali se vozijo s kolesi, medtem ko drugi vozijo avtomobile. Nekateri so dodeljeni na podeželje, drugi v velika mesta. Misijonarsko delo je včasih videti kot povezovanje z ljudmi prek družbenih medijev; drugič vključuje trkanje na vrata ali vodenje ljudi na oglede cerkvenih zgodovinskih krajev.

Vsem misijonarjem je skupno to, da želijo drugim pomagati, da bi spoznali Jezusa in z njim razvili odnos. Če imate vprašanja, povezana z vero, če iščete nekoga, s komer bi molili, ali če želite z nekom v cerkev, nam to sporočite! Misijonarji se bodo z veseljem pogovarjali z vami!

Povežite se z misijonarji v svojem področju.
Vsakega člana Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se spodbuja, naj evangelij Jezusa Kristusa razglaša drugim. Nekateri člani so povabljeni in se lahko odločijo, da bodo služili redni misijon določeno časovno obdobje (pogosto 18 ali 24 mesecev). Naši misijonarji so večinoma samski odrasli v poznih najstniških ali zgodnjih dvajsetih letih, služijo pa tudi starejši člani in poročeni pari. Ker so okoliščine vsakega posameznika različne, se nekateri lahko odločijo, da bodo misijon služili nekaj ur na teden. Veliko članov Cerkve še nikoli ni služilo uradnega misijona, ampak evangelij oznanjajo s svojimi vsakdanjimi dejanji.

Bolje spoznajte misijonarje ali se srečajte z misijonarji v svojem področju.
Morda ste opazili, da misijonarje kličemo starešina ali sestra skupaj s priimkom. To je naziv, ki ga uporabljamo kot znak spoštovanja in časti. Podobno običajni člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni drug drugega pogosto imenujejo brat ali sestra namesto gospod ali gospa, da bi s tem pokazali, da spoštujejo odnos, ki ga imamo kot Božji otroci.
Christ being Baptised - A young being baptized

Krst

Da. Jezus je jasno povedal, da je krst nujen, zato da pridemo v nebeško kraljestvo, in učil, da se moramo »roditi iz vode in Duha« (Janez 3:5). Jezus sam se je krstil – čeprav je bil popoln – da nam je dal zgled.
Da. Številni, ki so se krstili v drugi cerkvi, so ta korak naredili v dobri veri z iskreno željo, da bi sprejeli Jezusa Kristusa in mu sledili.

Verjamemo, da moramo takrat, ko gre za svete uredbe ali dejanja, ki so bistvena za našo večno odrešitev, upoštevati vzorec, ki ga je dal Jezus Kristus. To pomeni, da morajo biti krsti opravljeni z Božjim duhovniškim polnomočjem in v skladu s tem, kako se je krstil Jezus (s potopitvijo).

Krst v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, za katerim dobimo dar Svetega Duha, ki nam ga podeli nekdo, ki ima Jezusovo polnomočje, je način, ki ga je pokazal Odrešenik, kako postanemo člani njegove Cerkve.

Več o tem
Vse vabimo in spodbujamo, naj častijo z nami, a da bi postali uradni član Cerkve, se je potrebno učiti o Odrešenikovem evangeliju, se odločiti za krst in prejeti dar Svetega Duha.

Prvi korak, da se pridružite Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, je, da izveste več o Jezusu Kristusu ter o obljubah in obvezah, ki jih sprejmete, ko se krstite v Cerkvi Jezusa Kristusa.

Evangelij Jezusa Kristusa blagoslavlja ljudi z upanjem, radostjo in boljšim razumevanjem smisla življenja. Ko ste pripravljeni videti, kako vas to, da ste člani Odrešenikove Cerkve, lahko blagoslovi, se lahko začnete učiti z misijonarji, ki vam lahko pomagajo, da se seznanite z našimi prepričanji in lokalnim občestvom.

Bolje spoznajte misijonarje ali se srečajte z misijonarji v svojem področju.

Dobite več odgovorov

Bi nas radi vprašali še kaj? Misijonarji v vašem področju se lahko z vami sestanejo preko spleta ali osebno, da odgovorijo na vaša vprašanja in vam predajo navdihujoče sporočilo.
Prosite za srečanje z misijonarji