Sveti spisi
Mormon 4


4. poglavje

Vojna in pokol se nadaljujeta. — Hudobni kaznujejo hudobne. — Prevladuje hudobija, večja kod kdaj prej v vsem Izraelu. — Ženske in otroke žrtvujejo malikom. — Lamanci začnejo brisati Nefijce pred seboj. Med letoma 363 in 375 po Kr.

1 In sedaj se je zgodilo, da so v tristo in triinšestdesetem letu šli Nefijci s svojimi četami iz dežele Opustošenje, da bi se bojevali zoper Lamance.

2 In zgodilo se je, da so bile nefijske čete spet potisnjene nazaj v deželo Opustošenje. In ko so bili še utrujeni, je nadnje prišla spočita lamanska vojska; in prišlo je do hude bitke, tako da so Lamanci zavzeli mesto Opustošenje in pobili veliko Nefijcev in zajeli veliko ujetnikov.

3 In preostali so zbežali in se pridružili prebivalcem mesta Teankum. Mesto Teankum je torej ležalo v mejah ob morski obali; in bilo je tudi blizu mesta Opustošenje.

4 In zato ker so šle nefijske čete nad Lamance, so začele zadobivati udarce, kajti če ne bi bilo zavoljo tega, Lamanci nad njimi ne bi imeli moči.

5 Toda, glejte, Božje sodbe bodo doletele hudobne; in hudobni so tisti, ki kaznujejo hudobne; kajti hudobni so tisti, ki srca človeških otrok podžigajo k prelivanju krvi.

6 In zgodilo se je, da so se Lamanci pripravljali, da bodo šli nad mesto Teankum.

7 In zgodilo se je v tristo in štiriinšestdesetem letu, da so Lamanci prišli nad mesto Teankum, da bi tudi mesto Teankum zavzeli.

8 In zgodilo se je, da so Nefijci odbili napad in jih potisnili nazaj. In ko so Nefijci videli, da so Lamance pregnali, so se spet bahali z lastno močjo; in z lastno močjo so šli in spet zavzeli mesto Opustošenje.

9 In vse to je bilo torej storjeno in na obeh straneh je bilo pobitih na tisoče, tako Nefijcev kot Lamancev.

10 In zgodilo se je, da je minilo tristo in šestinšestdeseto leto in Lamanci so spet prišli nad Nefijce v bitko; in Nefijci se še niso pokesali za húdo, ki so ga storili, ampak so nenehno vztrajali v svoji hudobiji.

11 In nemogoče je, da bi jezik opisal oziroma človek podal popoln opis strašnega prizora krvi in pokola, ki je bil med ljudstvom, tako med Nefijci kot med Lamanci; in vsi so postali trdosrčni, tako da so se nenehno radostili v prelivanju krvi.

12 In nikoli ni bilo tako velike hudobije med Lehijevimi otroki, niti med vso Izraelovo hišo, glede na Gospodove besede, kakor med tem ljudstvom.

13 In zgodilo se je, da so Lamanci zavzeli mesto Opustošenje in to zato, ker je njihovo število presegalo število Nefijcev.

14 In odkorakali so tudi nad mesto Teankum in so iz njega pregnali prebivalce in zajeli veliko ujetnikov, tako žensk kot otrok, in jih darovali kot žrtev svojim bogovom malikom.

15 In zgodilo se je, da so v tristo in sedeminšestdesetem letu Nefijci, ker so bili jezni, ker so Lamanci žrtvovali njihove ženske in njihove otroke, šli nad Lamance s silno veliko jezo, tako da so Lamance spet premagali in jih pregnali iz svojih dežel.

16 In Lamanci niso spet prišli nad Nefijce vse do tristo in petinsedemdesetega leta.

17 In v tem letu so nad Nefijce prišli z vsemi svojimi silami; in niso jih prešteli zaradi njihovega velikega števila.

18 In odslej Nefijci niso več pridobivali moči nad Lamanci, ampak so zaradi njih začeli izginjati prav kakor rosa pred soncem.

19 In zgodilo se je, da so Lamanci prišli nad mesto Opustošenje in v deželi Opustošenje je bila silno huda bitka, v kateri so Nefijce premagali.

20 In spet so zbežali pred njimi in so prišli v mesto Boaz; in tam so se silno smelo zoperstavili Lamancem, tako da jih Lamanci niso premagali, dokler niso prišli v drugo.

21 In ko so prišli v drugo, so bili Nefijci pregnani in pobiti v silno velikem pokolu; njihove ženske in otroci pa so bili spet žrtvovani malikom.

22 In zgodilo se je, da so Nefijci spet zbežali pred njimi in s seboj odpeljali vse prebivalce tako iz mest kot iz vasi.

23 In sedaj sem jaz, Mormon, ker sem videl, da so bili Lamanci tik pred tem, da deželo uničijo, torej šel na hrib Šim in gor odnesel vse zapise, ki jih je Amáron skril za Gospoda.