1 In zgodilo se je, da je Oríja pravično izvrševal sodbo v deželi vse svoje dni, čigar dni je bilo silno veliko.

2 In rodili so se mu sinovi in hčere; da, rodilo se mu jih je enaintrideset, od katerih je bilo triindvajset sinov.

3 In zgodilo se je, da se mu je v visoki starosti rodil tudi Kib. In zgodilo se je, da je Kib vladal namesto njega; in Kibu se je rodil Korihor.

4 In ko je bil Korihor star dvaintrideset let, se je uprl očetu in šel in prebival v nehorski deželi; in rodili so se mu sinovi in hčere in postali so silno zali; zatorej je Korihor za seboj potegnil veliko ljudi.

5 In ko je zbral vojsko, je prišel v moronsko deželo, kjer je prebival kralj, in ga zajel, kar je izpolnilo ^abesede Jeredovega brata, da bodo odpeljani v ujetništvo.

6 Moronska dežela, kjer je prebival kralj, je bila torej blizu dežele, ki so jo Nefijci imenovali Opustošenje.

7 In zgodilo se je, da je Kib prebival v ujetništvu, in njegovo ljudstvo pod njegovim sinom Korihorjem, dokler se ni silno postaral; vendar se je Kibu v visoki starosti rodil Šule, ko je bil še v ujetništvu.

8 In zgodilo se je, da se je Šule jezil na svojega brata; in Šule se je okrepil in postal mogočen glede na človeško moč; in prav tako je bil mogočen v presoji.

9 Zatorej je prišel do hriba Efrájim in iz hriba stalil in iz jekla napravil meče za tiste, ki jih je odpeljal s seboj; in potem ko jih je oborožil z meči, se je vrnil v mesto Nehor in se bojeval s svojim bratom Korihorjem, s čimer je pridobil kraljestvo in ga povrnil svojemu očetu Kibu.

10 In zaradi tega torej, kar je Šule napravil, mu je oče predal kraljestvo; zato je začel kraljevati na mestu svojega očeta.

11 In zgodilo se je, da je pravično izvrševal sodbo; in svoje kraljestvo je razširil po vsem obličju dežele, kajti ljudje so postali silno številni.

12 In zgodilo se je, da se je Šuletu prav tako rodilo veliko sinov in hčera.

13 In Korihor se je pokesal številnih hudobij, ki jih je zagrešil; zatorej mu je Šule dal moč v svojem kraljestvu.

14 In zgodilo se je, da je imel Korihor veliko sinov in hčera. In med Korihorjevimi sinovi je bil eden, ki mu je bilo ime Noe.

15 In zgodilo se je, da se je Noe uprl Šuletu, kralju, in tudi svojemu očetu Korihorju in za seboj potegnil Kohorja, svojega brata, in tudi vse svoje brate in veliko ljudi.

16 In bojeval se je s Šuletom, kraljem, s čimer si je pridobil prvo dedno deželo; in postal je kralj tistega dela dežele.

17 In zgodilo se je, da se je spet bojeval s Šuletom, kraljem; in zgrabil Šuleta, kralja, in ga zasužnjenega odpeljal v Moron.

18 In zgodilo se je, ko je bil tik pred tem, da ga usmrti, so se ponoči v Noetovo hišo priplazili Šuletovi sinovi in ga ubili in podrli vrata ječe in ven pripeljali svojega očeta in ga posadili na prestol v njegovem lastnem kraljestvu.

19 Zatorej je Noetov sin zgradil kraljestvo namesto njega; vendar nad kraljem Šuletom niso več pridobili moči in ljudstvo, ki je bilo pod vladavino kralja Šuleta, je silno uspevalo in se krepilo.

20 In dežela je bila razdeljena; in bili sta dve kraljestvi, Šuletovo kraljestvo in kraljestvo Kohorja, Noetovega sina.

21 In Kohor, Noetov sin, je ukazal, naj se njegovo ljudstvo bojuje s Šuletom, pri čemer jih je Šule premagal in Kohorja ubil.

22 In Korihor je torej imel sina, ki se je imenoval Nimród; in Nimród je Kohorjevo kraljestvo predal Šuletu in pridobil si je naklonjenost v Šuletovih očeh; zatorej mu je Šule izkazal veliko naklonjenost in v Šuletovem kraljestvu je delal glede na njegove želje.

23 In prav tako so v Šuletovi vladavini med ljudstvo prišli preroki, ki jih je poslal Gospod, in prerokovali, da sta človeška hudobija in ^amalikovanje nad deželo klicala prekletstvo in da bodo pokončani, če se ne bodo pokesali.

24 In zgodilo se je, da so ljudje preroke žalili in jih zasmehovali. In zgodilo se je, da je kralj Šule izvrševal sodbo nad vsemi tistimi, ki so žalili preroke.

25 In po vsej deželi je izvrševal zakon, ki je prerokom dajal moč, da so šli, kamor jih je bila volja; in zato so se ljudje pokesali.

26 In ker so se ljudje pokesali svojih krivičnosti in malikovanja, jim je Gospod prizanesel in v deželi so spet začeli uspevati. In zgodilo se je, da so se Šuletu v visoki starosti rodili sinovi in hčere.

27 In v Šuletovih dneh ni bilo več vojn; in pomnil je velike stvari, ki jih je Gospod storil za njegove očete, ko jih je pripeljal ^ačez veliko globočino v obljubljeno deželo; zatorej je vse svoje dni pravično izvrševal sodbo.