Musika
Faaaogaina o le Tusipese


Faaaogaina o le Tusipese

O le faamoemoega o lenei tusipese o le aoaoina lea o le fanau i le talalelei a Iesu Keriso e ala i musika.

Pe Faapefea Ona Aoaoina Atu Se Pese I Tamaiti

E aoaoina e le fanau le usuina o se pese e ala lea i le faalogo o usu soo. Ia amata ona aoaoina atu se pese e ala lea i le usuina atu i tamaiti. Ia faa-aafia tamaiti e ala lea i le tuuina atu iai o ni fesili e uiga i le pese ina ia mafai ona faagaoioi ai o latou mafaufau.

  1. Ia e iloa lelei le pese. Ia faamasani i upu ma le fati e ala lea i le taina i le piano, faalogo i se kaseti na pueina ai, poo le saili o se tasi e usuina atu pe taina atu foi ia te oe. Ia mafaufau poo le a le savali o loo tauina mai ai. Ia e fesili ifo ia te oe lava pe faapefea ona e faaaogaina se mau o loo i le faaiuga o le pese i au sauniuniga poo le aoaoina atu foi o le pese. Vaai ia upu autu ma upu na e tutusa faaiuga, ma upu na atonu e le malamalama ai tamaiti pe latou te leiloa foi faaleo. Ia vaai lelei ia vaega o le fati poo le faatulagaga o le pese na o le a faafaigofie ona aoao. Ia faataitai soo le pese seia oo ina ua e malamalama lelei iai.

  2. Ia faia se fuafuaga.

    1. Ia faatosina mai uma tamaiti—atonu i se mea faitino, poo se api, se tusitusiga paia, se mea na e iloa, pe faigofie foi na o sina musumusu.

    2. Ia uunaiina tamaiti e faalogo i le pese. Fai atu ni fesili e fesoasoani ai i tamaiti e malamalama i le savali o le talalelei—Faaupu atu fesili i se auala e mafai ai ona maua e tamaiti le tali a o e usuina le pese.

    3. Ia valaaulia tamaiti e usu laina na e tali ai ia fesili. Ia fesuisuiai le saosaoa ma le leotele ina ia faaopoopo atu iai i le uiga. Fai atu i tamaiti e faalogo i la latou pepese e aunoa ma le taina o se laau. Fai i tamaiti e nonofo sao ma vaavaai ma le faaeteete.

    4. Ia tuuina atu lau lava molimau, poo le faitauina atu o molimau o loo tusia i mau.

Pe Faapefea Ona Faaopoopo Atu Ni Fesuiaiga I Pesepesega

  1. Ia faaaoga nisi upu e sui ai e mafai ai ona matuai talafeagai ia pese ma ni faatasiga faapitoa.

  2. Aoao atu pese faatasi ai ma taga ua fautuaina atu, poo le tuu atu foi i tamaiti e fesoasoani mai ia te oe i vaega o loo manaomia ai taga.

  3. Ia tofia ni vaega toalaiti e usuina ni vaega eseese poo fuaiupu.

  4. Ia faaaoga pese e iai vaega tailua e usu faatasi ai.

  5. Ia faia se teuteuga o ni fati o ni pese se lua poo le sili atu foi e foliga tutusa savali o loo iai.

  6. Tuu atu i se tamaititi e pese toatasi, poo le fai atu foi i se vaega o tamaiti e pepese e pei o se aufaipese.

  7. Fai atu i tamaiti e usu pe hamuina nisi o pese e avea ma musika e usuina muamua ao lei amataina le vasega.

Taimiina O Se Pese

O lou maelega, o au sauniuniga, ma lau molimau o le a fesoasoani e faamalosia molimau a tamaiti i le talalelei.

Ao amata ona aoaoina e tamaiti se pese, fesoasoani ia i latou e mulimuli i le fati e ala lea i le fesuiaiga o le leo i le taimiina. E faia lea mea i le fegauiai o lou lima i luga ma lalo e tusa ai ma le leo oi le fati. E mafai foi ona alu agai i autafa ma totonu lou lima e faailoa mai ai le uumi o nota, e tau mai ai le saosaoa o le fati faapea foi le taitaiga.

Afai ua maua e tamaiti le pese, atonu e te manao e faaaoga ia saosaoa masani o loo i le itulau o loo sosoo ai, poo se tuufaatasiga o le fesuiaiga o leo ma le saosaoa e taimi ai.

Pe Faapefea Ona Taina Se Laau

O le auala e taina ai se pese e aafia ai le pepese a tamaiti. E tatau ona e fesoasoani atu i o latou leo ae le tatau ona e puleaina. O le tele o pese i lenei tusi, e pei o pese o tatalo, e fetaui mo pese e muai tataina poo le tataina foi pe a maea le sauniga. O le taina muamua o pese o le a aoaoina e tamaiti ao lei amataina se sauniga e mafai ona fesoasoani lea ia i latou ina ia faamasani i le fati.

Faia O Ni Kopi O Pese

O pese o loo iai le faaaliga © (tausaga) IRI i le faaiuga o se pese, o pese e le o faaalia atu ai se faaaliga o le puletaofia, o ata, ma isi mea faalauaitele oi lenei tusipese e mafai ona kopiina mo le faaaogaina i le fale poo le lotu i ni mea le faapisinisi. O pese o loo lomia atu ai le faamatalaga lea “O lenei pese e mafai ona faia ni kopi mo le faaaogaina i le fale poo le lotu ae le o ni mea faapisinisi” e mafai ona faia ni kopi mo le faaaogaina i mea o loo taua. Afai o loo aofia atu ai se faaaliga o le puletaofia i se pese, e tatau ona aofia ai i kopi taitasi uma e faia.

O pese o loo i le itulau e 28 ma le 118, o loo matuai faamamaluina ai lava le aua nei faia ni kopi ma e le tatau lava ona kopiina ia pese.

Faailoga O Loo I Le Tusipese

Faailoga o le Saosaoa

O loo tuuina atu faailoga i le tulimanu pito i luga agavale o pese taitasi e avea o se taiala mo le saosaoa. Mo se faataitaiga

= 56–72 e tau atu ai ia te oe e fetaui lelei pe a usuina le pese i le va o le 56 ma le 72 pa’o i le minute (e tasi le kuata nota i le pa’o). Faaaoga se uati e iai sona vae sekone e taimi ai. O le vae sekone na te fuaina le 60 pa’o poo sekone i le minute.

Puipui o le Taimi
Ata
Beginning introduction
Ata
Introduction ending

O puipui o loo faailoa atu ai se taimi ua fautuaina atu e taitai ai le pese o loo tuuina atu i luga atu o le laina o le fati pe afai e le o iai se taimi tusitusia o le pese.

Tamailima

O numera o tamailima e masani lava ona i le itu tauagavale i lalo ifo o nota. E fesoasoani le faanumeraina o tamailima e iloa ai le tulaga e amata ai ona ta se pese, e faaali atu ai foi le taimi e sui ai le mea e tu ai, ma e fautua atu ai foi le auala e taina ai ni nota faigata.

Ata
Fingering markings

Faamatalaina O Faailoga Ma Upu

Ata
Bass clef

O laina ma vailaina o loo iai nota i le pito i lalo e taina i le lima agavale, i lalo ifo o le C ogatotonu.

Ata
Treble clef

O laina ma vailaina o loo iai nota i le pito i luga e aofia ai le fati e taina i le lima taumatau, i luga ae o le C ogatotonu.

Ata
Time signature

O le faailoga o le taimi o loo tuuina atu i le amataga o pese taitasi. O le numera pito i luga e faailoa mai ai le aofai o pa’o i le pa e tasi.

Ata
Natural sign

O le faailoga lea e faaleaogaina ai se leo e faapa’ulua.

Ata
Triplet

Mo nota taitolu e pipii faatasi (triplet), e taina i le pa’o e tasi. (Tagai i le “Susulu Pea,” nu. 96.)

8va

O le faailoga lea o le 8va i luga a’e o le vaega pito i luga e faailoa mai ai e te taina nota na i le tasi le pa atoa e maualuga ai.

Ata
Fermata

O le faailoga lea o le fermata poo le taofi. E masani lava ona taofiina le nota lea ia le itiiti ifo ma le afa o pa’o o le nota e masani ai.

Ata
Accents

Accents: O faailoga ia e faaali mai ai le tatau ona faamamafaina ia nota na o loo aofia ai.

Ata
Staccato

Staccato: O le faailoga o le staccato i luga a’e poo lalo ifo o se nota e faailoa mai ai e tatau i le ta laau ona matuai ta faamaoti lena nota.

Ata
Slur

Slur: O le faailoga lea e faailoa atu ai le usuina o leo e lua i le mataitusi e tasi.

Ata
Repeat bars

Repeat Bars: O nota e i le va o faailoga ia e tatau ona taina faalua. Afai e na o le tasi le faailoga o loo tuuina atu, e toe amata mai le pese mai le amataga.

Ata
Tie

O se sosoo (i le va o ni nota se lua o le leo e tasi) e faailoa atu ai ia te oe le tatau ona e taina pe usuina le nota lena faatasi ma taofi mo le umi o nota e lua. O nisi taimi e sosoo ai nota i se isi fuaiupu o le pese ae le sosooina i le isi fuaiupu.

Ata
Crescendo

Crescendo: O le faailoga lea o le amata ona leotele o le pese.

Ata
Decrescendo

Decrescendo: O le faailoga lea o le amata ona leo lemu le pese.

Ata
More than one ending

O nisi pese e sili atu i le tasi lona faaiuga. O le taimi muamua i le pese atoa, e faaaoga ai le faaiuga muamua. Ona toe usu lea e pei ona faaalia atu, ona misi lea o le faaiuga muamua ae faaaogaina le faaiuga lona lua e pei ona faailoa atu.

fine

O le faailoga lea o lona uiga “ua uma” (finale).

D.C. al fine

O le uiga o le Da capo al fine o le toe foi i le amataga ma ta mai seia oo i le upu fine.

D.S. al fine

O le uiga o le Dal segno al fine o le foi atu i le mea o iai le faailoga

ma taina seia oo i le fine.

rit.

O le uiga o le ritardando o le faatelegese malie o le pese. (Tagai i le “Na Ia Auina Mai Lona Alo,”, nu. 24.)

a tempo

O upu nei e faailoa mai ai le toe foi atu o le pese i lona saosaoa masani.

descant

O le descant o se vaega lea e usuina e iai lava ona upu ma e tuu i le faitalia pe usu pe leai. E mafai ona taina le vaega a le descant o se vaega a se mea fai faaili.

obbligato

O se obbligato o se vaega lea a se mea faifaaili e i luga a’e o le fati. O nisi taimi o lea vaega e mafai ona usuina ae faaaoga iai upu o le fati.

остинато

O se ostinato o se musika lea e taina faalua (e masani ona lua ona leo) e usuina ma se pese. (Tagai i le “E Vave Ona ou Usitai,” nu. 71.)

faataamilo

O le isi vaega e amataina le pese, ma i nai pa’o, ona amata lea o le isi vaega. Usu faataamilo e aunoa ma se laau, o le tutusa o leo e avea lena o se laau.

pese e lua vaega

O se pese e lua ona vaega e lua ona fati e mafai ona usuina i le taimi e tasi.

Ata
Phrase mark

O le phrase mark e ta’u atu ai ia te oe o nei nota e tatau ona sosoo poo le taina foi ia malu.

Ata
Rolled effect

Mo nota e taina pei se napeli pe sosolo, e taina auauai nota na e amata mai le nota pito i lalo seia oo i le pito i luga ae le o le taina uma i le taimi e tasi.

Fua Faavae o le Taimiina o Pese

O le fua e lua pa’o i le pa

Ata
Two-beat pattern

E faaaogaina mo pese e faailogaina i le 2/2, 2/4, poo le 6/8

O le fua e tolu pa’o i le pa

Ata
Three-beat pattern

E faaaogaina mo pese e faailogaina i le 3/4 poo le 9/8

O le fua e fa pa’o i le pa

Ata
Four-beat pattern

E faaaogaina mo pese e faailogaina i le 4/4 poo le 12/8

O le fua e ono pa’o i le pa

Ata
Six-beat pattern

E faaaogaina mo pese e faailogaina i le 6/8

Siata o nota

Afai e le o maua se piano laititi (keyboard), e mafai ona faaaogaina se kitara poo se isi mea fai faaili. Faaaoga nota e pei ona faaalia i luga a’e o le laina o le fati.

Ata
Chord Chart