Seminelí
Toe Vakaiʻi ʻo e Fakataukei Fakatokāteline hono 23


Toe Vakaiʻi ʻo e Fakataukei Fakatokāteline hono 23

Mahino pea Fakamatalaʻi

ʻĪmisi
A young woman studying the scriptures.

Ko e taha ʻo e ngaahi taumuʻa ʻo e fakataukei fakatokāteliné ke tokoni ke mahino kiate koe ʻa e tokāteline ʻoku ʻi he ngaahi potufolofola fakataukei fakatokāteliné pea lava ke fakamatalaʻi e tokāteliné ʻi he ngaahi lea pē ʻaʻau. ʻE ʻoatu ʻe he lēsoni ko ʻení ha faingamālie ke fakaloloto ai hoʻo mahinó mo fakamatalaʻi e ngaahi moʻoni ʻoku maʻu ʻi he ngaahi potufolofola fakataukei fakatokāteline ʻe 13 mei he konga hono ua ʻo e Fuakava Foʻoú.

Fai ha ngaahi fehuʻi

  • Ko e fē ha taimi kuó ke ongoʻi houngaʻia ai ʻi hoʻo fai ha fehuʻi ki ha taha? (Hangē ko ʻení, mahalo naʻá ke ako ha meʻa ʻaki hano fai ha fehuʻi, pe mahalo naʻá ke maʻu ha faleʻi mahuʻinga hili haʻo kumi faleʻi mei ha kaungāmeʻa pe mātuʻa.)

  • Ko e hā ha ngaahi ʻuhinga ʻoku mahuʻinga ai ke fai ha ngaahi fehuʻi ʻi hono ako e ongoongolelei ʻo Sīsū Kalaisí?

Naʻe pehē ʻe Palesiteni Henelī B. ʻAealingi ʻo e Kau Palesitenisī ʻUluakí: “Ke ʻeke pea ke tali ʻa e ngaahi fehuʻí ko e uho ia ʻo e ako mo e akoʻi kotoa pē” (“The Lord Will Multiply the Harvest” [evening with a General Authority, Feb. 6, 1998], 5–6, ʻi he Teaching Seminary: Preservice Readings [2004], 98).

ʻE lava ke tokoni hono fai ha ngaahi fehuʻi fekauʻaki mo e ngaahi potufolofola fakataukei fakatokāteliné ke mahino lelei ange kiate kitautolu pea fakaafeʻi kakato ange e tokoni ʻa e Fakamoʻuí ki heʻetau moʻuí.

Fakataukei Fakatokāteline ʻo e Fuakava Foʻoú: 1 Kolinitō–Fakahā

1 Kolinitō 6:19–20

“Ko homou sinó ko e fale tapu ʻo e Laumālie Māʻoniʻoní.”

1 Kolinitō 11:11

“ʻOku ʻikai ʻai ʻa e tangatá kae ʻi he fefiné, pea ʻoku ʻikai ʻai ʻa e fefiné kae ʻi he tangatá, ʻi he ʻEikí.”

1 Kolinitō 15:20–22

“He ʻoku hangē ʻoku mate kotoa pē ʻia ʻĀtamá, ʻe pehē foki ʻe moʻui kotoa pē ʻia Kalaisi.”

1 Kolinitō 15:40–42

ʻI he Toetuʻú, ʻoku ʻi ai ʻa e ngaahi nāunau ʻe tolu.

ʻEfesō 1:10

“ʻI he kakato ʻo e ngaahi kuongá naʻá ne tuʻutuʻuni, ke ne fakakātoa fakataha ʻa e meʻa kotoa pē ʻia Kalaisi.”

ʻEfesō 2:19–20

ʻOku fokotuʻu ʻa e Siasí “ki he tuʻunga ʻa e kau ʻaposetolo mo e kau palōfita, ko hono fuʻu maka tuliki ʻa Sīsū Kalaisi pē.”

2 Tesalonika 2:1–3

“[Ko e] ʻaho ʻo Kalaisí … ʻe ʻikai hoko ʻa e ʻaho ko iá, ʻo kapau ʻe ʻikai tomuʻa hoko ʻa e liliu koví.”

2 Tīmote 3:15–17

“[Ko e] ngaahi tohi māʻoniʻoní … ʻoku faʻa fakapoto koe ki he fakamoʻuí.”

Hepelū 12:9

Ko e Tamai Hēvaní ko e “Tamai ʻo e ngaahi laumālié.”

Sēmisi 1:5–6

“Ka ai hamou taha ʻoku masiva ʻi he potó, ke kole ʻe ia ki he ʻOtuá.”

Sēmisi 2:17–18

“[Ko e] tuí, kapau ʻoku ʻikai ʻi ai ʻa e ngaahi ngāué, ʻoku mate ia.”

1 Pita 4:6

“[Naʻe] malanga ʻaki ai ʻa e ongoongoleleí kiate kinautolu foki kuo maté.”

Fakahā 20:12

“Pea naʻe fakamāuʻi ʻa e pekiá … ʻo fakatatau ki heʻenau ngaahi ngāué.”

Fili ha taha ʻo e ngaahi potufolofola fakataukei fakatokāteline ʻe 13 ʻokú ke fiemaʻu ke mahino lelei angé. Lau fakalelei ia. Vakaiʻi ʻa e ngaahi foʻi lea mo e ngaahi kupuʻi lea ʻo e potufolofola fakataukei fakatokāteliné, ʻo fakatokangaʻi e meʻa ʻoku mahino kiate koe fekauʻaki mo e potufolofolá pea ko e hā ha ngaahi fehuʻi te ke ala fakahoko pe ko ha taha kehe fekauʻaki mo e potufolofolá. Hangē ko ʻení, ko e meʻa te ke ala fehuʻi fekauʻaki mo e ʻEfesō 2:19–20 “Ko e hā ʻa e maka tuliki pea ko e hā ʻoku fakafehoanaki ai ʻa Sīsū Kalaisi ki aí?” Pe mahalo te ke fifili pe ko e hā e ʻuhinga ʻo e kupuʻi lea “liliu kovi” ʻi he 2 Tesalonika 2:1–3 .

Hiki ki he lahi taha te ke lavá ʻa e ngaahi fehuʻí.

Hili pē hoʻo hiki e ngaahi fehuʻí ki he lahi taha te ke lavá, fili ha ngaahi fehuʻi ʻokú ke pehē ʻoku mahuʻinga taha ke mahinó, pea tali kinautolu ʻaki hono fakaʻaongaʻi e ngaahi meʻangāue ako folofola ʻoku maʻú. ʻOku kau ʻi he ngaahi meʻangāue ko ʻení ʻa e Fakahinohino ki he Ngaahi Folofolá, Tikisinale ʻo e Tohi Tapú, gospel Library app, pe ngaahi lea ʻo e konifelenisi lahí. Te ke lava foki ʻo fili ke fakaʻaongaʻi ha niʻihi ʻo e ngaahi founga ako folofola kuó ke ako he taʻu ní, hangē ko hono lau ʻo e ngaahi veesi takatakaí pe feinga ke mahino ʻa e ʻuhinga ʻo e folofolá. Lekooti hoʻo ngaahi talí ʻi hoʻo tohinoa akó.

Manatuʻi he ʻikai faingofua ke tali e ngaahi fehuʻi kotoa pē pea ʻe fiemaʻu ʻe ha niʻihi ha taimi lahi ange ke ako mo fakalaulauloto ai ʻi he faʻa lotu.

Fakakaukau ke fakaafeʻi ha kaungāmeʻa pe mēmipa ʻo e fāmilí ke tokoni atu ʻi hono tali hoʻo ngaahi fehuʻí. Te ke lava foki ʻo fakakaukau ke toe fai ʻa e ʻekitivitī ko ʻení ʻo fakaʻaongaʻi ha ngaahi potufolofola fakataukei fakatokāteline kehe te ke fiemaʻu ke mahino lelei ange kiate koé.

1. Tali ʻa e ngaahi fehuʻi ko ʻení ʻi hoʻo tohinoa akó:

  • Ko e potufolofola fē naʻá ke filí?

  • Te ke fakamatalaʻi fēfē nai ʻa e potufolofola ko ʻení ʻi he lea pē ʻaʻaú?

  • Ko e hā naʻá ke ako fekauʻaki mo e potufolofolá ni mei he ʻekitivitī ko ʻení?

  • Ko e hā ʻoku tokoniʻi ʻe he potufolofola ko ʻení ke mahino kiate koe fekauʻaki mo e Fakamoʻuí pe ko ʻEne ongoongoleleí?