Valaauga o le Misiona
2. Faatulagaga ma Gaoioiga Faafaifeautalai


Ata
O loo aoao atu e Iesu le au soo

2

Faatulagaga ma Gaoioiga Faafaifeautalai

2.0

Faatomuaga

Ua fetalai mai le Alii e faapea, “Ia outou faatulaga outou lava ma tofi i tagata taitoatasi lana mea e tausi” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 104:11). O le vaega lenei o le tusitaulima o loo faamatala ai le faatulagaga o le misiona ma le auala sili e mafai ai ona e galue ma nonofo ma lau soa, auai i gaoioiga a le misiona, fuafua galuega o aso taitasi, ma auauna atu i isi ma le alofa mama o Keriso (tagai i le Moronae 7:44–47).

Ina ia manino, o nei tulaga faatonuina o loo faaaoga le faaupuga taitai faifeautalai talavou e faasino lea i faifeautalai o iai valaauga faaletaitai, e pei o soa sinia, taitai faiaoga tamaitai, po o taitai sone. Taitai misiona e faasino i lau peresitene o le misiona, o le o umia ki o le perisitua, ma lona faletua.

O loo faaaoga foi e nei tulaga faatonuina faaupuga epikopo, peresitene o le siteki, uarota, ma siteki. Faaaoga taiala talafeagai e tusa ai i peresitene o paranesi, peresitene o itu, paranesi, ma itu.

2.1

Taitai o le Misiona

O lau matafaioi sili ona taua, po o le a lava le valaauga faaletaitai, o le avea lea ma faifeautalai faamaoni ma tuuto. O lenei fautuaga mai le Alii o loo tusia i le Mataupu Faavae ma Feagaiga e faatatau foi ia te oe: “O le mea o le a sili atu ona taua mo oe o le alaga atu lea o le salamo i lenei nuu, ina ia mafai ona e aumai o agaga ia te a’u” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 15:6.).

2.1.1

Taitai o le Misiona: O Lau Peresitene o le Misiona ma Lona Faletua

O lau peresitene o le misiona ma lona faletua, o e o loo galulue faatasi o ni ou taitai misiona, ua valaauina e le Atua ma vaetofiaina e taitaia le misiona. La te alolofa ma tausi ia te oe, fesoasoani ia te oe e faataunuu ou faamoemoega o se faifeautalai, ma fesoasoani e tausi oe ina ia e saogalemu ma fiafia.

E fefaasoaai e ou taitai o le misiona matafaioi e tele mo le misiona. O le a galulue faatasi i laua e lagolago ma faamalosi ia te oe, faalogo i ou popolega, tali atu i au fesili, faavasega lou alualu i luma, ma tuuina atu fautuaga. Ona o lau peresitene o le misiona o loo umia ni ki o le perisitua, e galue ai o ia o se faamasino masani i le misiona. O soligatulafono o feusuaiga ma isi agasala matuia e ao ona tautau atu i le peresitene o le misiona (tagai Mosaea 26:29–30). Ia e matuai faamaoni ia te ia. O le a ia fesoasoani ia te oe ia salamo (tagai Mo Le Malosi o le Autalavou [2011], 28–29).

E mafai ona e valaaulia le faletua o le peresitene o le misiona, se faifeautalai sinia, po o lau soa e faatasi ai i soo se faatalanoaga ma le peresitene o le misiona. O lau filifiliga e valaaulia se tasi e faatasi ma oe e le faaitiitia ai le alofa, popole, po o le faamemelo o lau taitai o le misiona ia te oe.

2.1.2

Au Peresitene o le Misiona

O lau peresitene o le misiona e pule faamalumalu i le misiona ma ki o le perisitua. O ia o se tasi o le au peresitene o le misiona ma ona fesoasoani e toalua.

O fesoasoani o le au peresitene o le misiona, e faapei o fesoasoani i le au peresitene o se siteki po o le au epikopo, e fesoasoani e faatulaga ma lagolago i le galuega. O fesoasoani o le au peresitene o le misiona latou te le taulimaina mataupu e faatatau i le agavaa o faifeautalai.

2.1.3

Faatulagaga o Taitai o le Misiona

E faaaoga e lau peresitene o le misiona faaaliga ma ki o le perisitua e faatulaga ai le galuega. E tofia e ia faifeautalai talavou e fai ma faiaoga, soa sinia, taitai faaleitu, taitai faiaoga tamaitai, taitai sone, ma fesoasoani. O fesoasoani, faifeautalai i le ofisa, ma isi faifeautalai latou te le faia tofiga o taitai o le misiona pe tofia le eria e te talai ai. Ae ui i lea, e mafai e le peresitene o le misiona ona fefautuaai ma lona faletua po o lona fesoasoani e uiga i tofitofiga o faifeautalai.

O au taitai o le misiona ma fesoasoani, taitai sone, ma taitai faiaoga tamaitai o sui o le aufono o taitai o le misiona. O nei taitai e fefautuaai e faatatau i le faamalieina o manaoga o faifeautalai ma fai fuafuaga e fesoasoani e faaalualu ai i luma le misiona ma faaagai i luma le galuega.

2.1.4

Tiutetauave Faaletaitai mo Faifeautalai Talavou

O taitai talavou o faifeautalai, e faapei o faifeautalai uma, e mulimuli i le fautuaga a Iesu Keriso e “auauna atu i le [Atua] i o [latou] loto atoa, mafaufau, manatu ma le malosi” ma ia “manatua le faatuatua, amiomama, poto, faautauta, onosai, agalelei faaleuso, amio atua, alofa mama, lotomaulalo, filiga” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 4:2, 6). O tofiga faaletaitai e le faailoa mai ai ni aloaia faapitoa po o le maoae pe faailoa mai ai le agavaa o le faifeautalai.

O faifeautalai taitai talavou e i ai a latou matafaioi e:

  • Saili, aoao, papatiso, ma faaaumea tagata.

  • Fai se faataitaiga o tulaga faatonuina mo amioga a faifeautalai (tagai 3.0).

  • Aoao isi faifeautalai ma taitai ni fefaasoaaiga faalesoa (tagai 2.3.1).

  • Fetufaai faamatalaga ma faatonuga mai le aufono a le taitai o le misiona ma faifeautalai o loo latou taitaia.

  • Alofa ma faauo i isi faifeautalai. Fesoasoani ina ia latou iloa le taua o a latou taumafaiga.

  • Faalogo i popolega o isi faifeautalai. Tuu atu le lagolago ma fautuaga.

  • Aoai atu i isi faifeautalai i le agalelei ma taitoatasi, pe a manaomia, mulimuli atu ai ma le “alofa faateleina” (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 121:41–43).

  • Galulue felataai ma taitai ma tagata o le nuu.

E faapei o faifeautalai uma, e ao i alii ma tamaitai faifeautalai uma o iai valaauga faaletaitai ona faataitai i taitaiga faaKeriso. Afai o amioga a se tasi o faifeautalai, e aofia ai taitai faifeautalai talavou, e le talafeagai ma poloaiga ma tulaga faatonuina mo faifeautalai, talanoa le faafitauli ma le faifeautalai. Afai e le foia le faafitauli, faasoa atu lou popolega ma au faifeautalai faaletaitai talavou po o le peresitene o le misiona ae le aofia ai isi faifeautalai, tagata o le Ekalesia, ma uo.

Mo nisi faamatalaga e uiga i tofiga faapitoa ma tiute faaletaitai mo faifeautalai talavou (faiaoga, soa sinia, taitai o le itu, taitai tamaitai faiaoga, taitai sone, ma fesoasoani i le peresitene), tagai i le vaega 7.1, “Tiutetauave Faaletaitai mo Faifeautalai Talavou.”

2.1.5

Tiutetauave Patino

“Faalautele [lou] tofiga i le Alii” (Iakopo 1:19), ia ola lava oe faaleagaga, ma “galue mo [oe lava]” (2 Nifae 2:16) e ala i le faatuatua i le Alii ma mulimuli i le Agaga. Afai e iai ni au fesili po o atugaluga:

  • Faaaoga le aoaoga “e suesue i ai i lou mafaufau; ona … ao lea ona e ole mai ia te a’u pe ua sa’o.” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 9:8).

  • Saili le taitaiga e ala i faaaliga patino; tatalo, ma suesuega o tusitusiga paia (aemaise le Tusi a Mamona), Aoao Atu Lau Talalelei, o aoaoga a perofeta soifua, ma tulaga faatonuina nei.

Afai e te manaomia se fesoasoani faaopoopo ina ua maea ona faaaogaina nei mataupu faavae, fesili i lau soa poo taitai mo faifeautalai talavou. E masani ai, e mafai ona latou fesoasoani e saili tali i au fesili ma foia ou atugaluga. Afai e leai, fesootai atu i ou taitai o le misiona, ou matua, po o ou taitai perisitua. Faamolemole aua le faafesootai atu i le laumua o le Ekalesia. Afai e te faia, o le a toe faafesootai atu lau mataupu i lau peresitene o le misiona.

Talanoa ma lau peresitene o le misiona e uiga i mataupu o le agavaa. Talanoa ma au taitai o le misiona e uiga i atugaluga o le saogalemu mo le taimi nei, e aofia ai le faasaua, po o le faatautala, poo isi faafitauli e le mafai ona foia ma isi faifeautalai.

Atonu e iai ni taimi o lau misiona o le a faigata ai ona e taulai i lau galuega ona o luitau o feagai ai, o mataupu patino pe faaleaiga, pe o ni aafiaga foi mai le taimi ua tuanai. E malamalama lena mea. Aua nei e popole e faasoa atu ou atugaluga ma lau soa, taitai o faifeautalai talavou, po o se tasi o ou taitai o le misiona ma aapa atu mo la latou lagolago.

Manatua le valaaulia a le Faaola: “Vaai mai ia te a’u i mafaufauga uma; aua le masalosalo, aua le fefefe. Faauta o manuʼa ua tuia ai loʼu itu, ma tulaga fao foi i oʼu lima ma oʼu vae; ia faamaoni, tausi i aʼu poloaiga, ma o le a oulua mautofi ai i le malo o le lagi. Amene” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 6:36–37).

2.2

Soa

Ua valaauina e le Alii faifeautalai e talai atu Lana talalelei i ni soa taitoalua. “Ia tuu atu ia te i latou e o atu taitoalua, ma ia faapea ona tuu atu ia te i latou e talai atu i le ala i faapotopotoga uma, ma papatiso atu i le vai, ma le faaee atu o lima” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 52:10). O le a e galue ma ni soa eseese i taualumaga o lau misiona. O Soa:

  • Ia tuufaatasia i le galuega ma faatasia ona molimau atu ia Iesu Keriso.

  • Lagolago le tasi i le isi i le soifua manuia faaleagaga, faalelagona, ma le faaletino.

  • Taumafai ina ia fetausiai i le saogalemu.

  • Ia tali le tasi i le isi i le tausia o tulaga faatonuina o le misiona.

2.2.1

Lagolagoina o le Tasi o le Isi

E ao i soa ona fesoasoani le tasi i le isi e a’oa’o, ola, ma atina’e uiga FaaKeriso (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 4 ma le “E Faapefea ona Atiae Uiga FaaKeriso?” i le Talai La’u Talalelei [2018], mataupu 6). Aoaoina le onosai ma le alofa, faataitai le faamagalo atu, ma le talia o eseesega i amioga o le a faamanuia ai oe i lou olaga atoa.

I le Avea ai o se soa:

  • Alofa, faaaloalo, ma faamalosi le tasi i le isi.

  • Suesue faatasi i aso uma ma tatalo faatasi pea lava pea i le taualumaga o le aso.

  • Ia lotomaualalo ma iloa le malosiaga o tagata taitasi.

  • Tausi le tasi i le isi e faapei ona e manao e tausia ai oe.

  • Aloese mai faitioga ma finauga.

  • Aloese mai le tautala e faaleaga ai isi i isi faifeautalai, tagata o le Ekalesia, po o aiga ma uo i le aiga.

Afai e te matauina ni tulaga po o uiga le talafeagai, talanoa iai ma lau soa. Afai e le foia le faafitauli pe afai foi o lau soa ua faatautala, ia iai le lototoa ma le alofa mo lau soa e fesiligia ai le fesoasoani a lau peresitene o le misiona (tagai 3.9.2).

2.2.2

Ia Nonofo Faatasi

O le nonofo faatasi ma lau soa o le a fesoasoani e maua ai le puipuiga mai faafitauli faaletino ma le faaleagaga, tuuaia le faamaonia, ma le nofo toatasi. Usiusitai i lenei Tulaga Faatonuina Faafaifeautalai i taimi uma ma nofoaga uma lava. Aua lava nei nofo na o oe.

  • E tatau ona e vaai ma lagona lau soa i taimi uma lava seia vagana o loo e i le faletaele, se faatalanoaga ma se taitai o le misiona, po o le faia o se faatalanoaga o le papatisoga (tagai 2.3.6).

  • E tatau ona lua momoe i le potu e tasi ae le o le moega e tasi.

  • A o faataunuuina gaoioiga taitoatasi a o e iai i lou fale, faaaoga tatau le mafaufau e puipuia ai oe lava ma mulimuli i tulaga faatonuina o amioga faafaifeautalai (tagai 3.0).

  • Aua le faufauina ni taimi e tuua toatasi ai na o oe. Mo se faataitaiga, aua le tuai ona moe pe vave ona ala nai lo lau soa.

  • Afai ua tuueseesea oulua ma lau soa, faafesootai vave lau peresitene o le misiona.

2.2.3

Galue ai i Lau Eria

“O atu ma galulue ma lo [outou] malosi” (Iakopo 5:72), ma taulai atu a outou taumafaiga i a outou eria tofia e aoao atu ai. Taulai atu au galuega i vaega e mafai ai ona e fesoasoani i tagata e fai ma tausia feagaiga. Mo se faataitaiga, taulai atu i tuaoi i tafatafa ane o le falesa po o se tuaoi o loo nonofo ai tagata faamaoni o le Ekalesia. Manatua le folafolaga a le Alii: “Ma ai se na te talia outou, o iina o le a Ou i ai foi” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 84:88).

E mafasi onan e tuua lau eria faatonuina ona o se fesuiaiga o soa (tagai 2.3.1) po o se siitaga (tagai 2.3.2). Afai e te manao e tuua lau eria ona o seisi mafuaaga, talosaga se faatagana mai lou taitai o le itu e tuua ai lau eria i totonu o lau itu pe mai le taitai sone pe afai e te manao e malaga i fafo atu o lau itu. E manaomia se faatagana mai lau peresitene o le misiona, po o se tasi ua ia tofia, e malaga ese ai mai lau sone.

Afai e te manao e tuua lau eria tofiaina ona o se faalavelave faafuasei, e faapei o se mala faalenatura po o se sauaga po o le sailia o se fesoasoaniga faafomai, sailia le saogalemu po o le fesoasoaniga faafomai muamua ona fesootai ai lea i lau peresitene o le misiona po o lau taitai faafaifeautalai mo talavou i se taimi vave lava e te mafai ai.

2.2.4

Galulue ai ma Tagata i fafo atu o Lau Eria

I le taimi o lau misiona o le a e feiloai ma tagata e nonofo i fafo atu o lau eria tofiaina. Afai latou te fiafia e aoaoina le talalelei a Iesu Keriso, e ao ona e:

  • Faasoa atu le savali ma i latou.

  • Fesootai ma i latou i luga o faasalalauga faaleagafesootai faatagaina (tagai 7.5.6).

  • Faasino atu i latou i faifeautalai i le mea o loo nonofo ai ma faasoa atu faamatalaga e uiga ia i latou ma faifeautalai tofiaina (tagai 2.3.4).

  • Faatasi ai ma le faatagana mai lau peresitene o le misiona, faaaoga tekinolosi (tagai 7.5.4) e galue ai ma faifeautalai o le mea o loo nonofo ai tagata nei ina ia aoao ma lagolago ia i latou. E mafai foi ona e valaauina lou lava aiga ma uo e fesoasoani e aoao i latou, mai se faatagana (tagai 3.9.5).

Pe a galulue ma isi faifeautalai po o tagata o le Ekalesia i totonu po o fafo atu o lau eria po o le misiona:

  • Fefautuaai faatasi ina ia iloa ai le auala sili e fesoasoani ai i tagata o loo naunau ina ia latalata atu i le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso.

  • Ia faaaloalo i taimi o tagata o le Ekalesia po o isi faifeautalai.

  • Ia fai i faifeautalai o le eria o loo nofo ai le tagata e taitai le aoaoga i se taimi vave e talafeagai ai.

2.3

Galuega o Gaoioiga Faafaifeautalai

E auai faifeautalai i gaoioiga eseese ina ia faataunuuina ai le poloaiga a le Alii e “saunia mea manaomia uma” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 88:119), ina ia faataunuuina ai Lana galuega. O nei gaoioiga e aofia ai le auai i le fesuiaiga o soa ma siitaga, galulue ai ma tagata o le Ekalesia, taulimaina o tagata ua faailoa mai, aoaoga, auai i aufono ma fonotaga, ma le auauna atu. E taitaiina foi e faifeautalai alii faatalanoaga o papatisoga o se vaega o a latou gaoioiga faafaifeautalai.

2.3.1

Fesuiaiga o Soa

I le fesuiaiga o soa, o se taitai faafaifeautalai talavou, e faapei o se taitai faiaoga tamaitai po o se fesoasoani i le peresitene, ua galulue ma se tasi faifeautalai. I le taimi o le fesuiaiga o le taitai na te aoao atu, aoao, ma aoao mai le faifeautalai. E mulimuli le taitai i le fautuaga a le Alii o loo maua i le Mataupu Faavae ma Feagaiga e faamalosia ai le isi faifeautalai “i a [latou] talanoaga uma, i a [latou] tatalo uma, i a [latou] apoapoaiga uma, ma i a [latou] mea uma e fai”Mataupu Faavae ma Feagaiga 108:7).

O taitai faafaifeautalai talavou e nafa ma le fuafuaina o fesuiaiga ma faifeautalai o loo latou taitaia. O faifeautalai tamaitai e taitaia fesuiaiga ma isi faifeautalai tamaitai, ma o faifeautalai alii e taitaia fesuiaiga ma isi faifeautalai alii.

I le tele o misiona, o taitai faifeautalai talavou e masani ona latou taitaia fesuiaiga o soa faatasi i siitaga uma.

  • O taitai o itu e taitaia fesuiaiga ma isi faifeautalai alii taitasi i lo latou itu.

  • O taitai sone e taitaia fesuiaiga ma taitai o itu taitasi pe a manaomia ma isi faifeautalai alii i la latou sone.

  • O taitai faiaoga tamaitai e taitaia fesuiaiga ma faifeautalai tamaitai taitasi i lo latou sone po o o latou sone tofia.

  • O fesoasoani o le peresitene e taitaia fesuiaiga ma taitai sone po o isi faifeautalai alii pe a faatonuina e le peresitene o le misiona.

  • O se fesuiaiga o soa i se tulaga faalauaitele e masani ona maea i le 24 itula. Mo fesuiaiga o soa taitasi, e ao i le taitai faafaifeautalai talavou ona:

    • Taitaia fesuiaiga o soa i le eria o le taitai faafaifeautalai talavou. I nisi o taimi, e mafai foi ona taitaia fesuiaiga i le eria a le faifeautalai pe a talafeagai ai.

    • Fuafua mamao le fesuiaiga o soa.

    • Galulue faatasi e faatu sini ma le faifeautalai i mea e ao ona faataunuuina i le taimi o le fesuiaiga. Auai i vaega uma o le galuega o le talaiga, e aofia ai le sailiiliga, aoaoina, suesueina faalesoa, suesueina o le gagana (pe a talafeagai), fuafuaga o aso taitasi, ma le faaaumea.

    • Aoao e faaaoga ai tusitusiga paia ma mataupu faavae mai le Talai Lau Talalelei.

    • Iloilo ma talanoaina tagata o loo galulue iai po o aoao atu e faifeautalai.

    • Tuu atu i faifeautalai manatu tonu ma fesoasoani, e aofia ai mea e lelei ona faataunuuina e le faifeautalai ma auala e faaleleia atili ai le faifeautalai.

    • Ia tatala i manatu mai le faifeautalai i vaega e faaleleia ai.

    • Iloilo ma talanoaina mea na aoaoina e faifeautalai taitasi i le taimi o le fesuiaiga o soa.

    • Lipoti atu le fesuiaiga o soa i le tusi faalevaiaso i le peresitene o le misiona.

2.3.2

Siitaga

O le a saunia e le ofisa o le misiona lau malaga i le taimi o se siitaga ina ia e le nofo toatasi ai na o oe. I ni nai tulaga itiiti, ona o le mamao ma isi tulaga, atonu e faatonuina e lau peresitene o le misiona. I nei tulaga, ia e matua faaeteete lava, faaaoga le mafauau lelei, ma mulimuli i le Agaga.

O le aso e te siitia ai:

  • Alu sa’o i lau eria fou e faatasi ma lau soa fou.

  • Aua e te taumafaina se meaai po o se vai ua leva ona tu’ufua i le taimi o e malaga ai.

  • A o e malaga, ia mautinoa ua lava le malosi o le ma’a o lau telefoni mo le faigamalaga. Afai o e malaga na o oe mo le sili ae i le tolu itula, fesootai atu pea lava pea ma le ofisa o le misiona.

Afai ua siitia lau soa ae le o oe, galulue ma isi faifeautalai, e pei ona tofiaina e ou taitai faafaifeutalai talavou, seia taunuu ane lau soa fou.

2.3.3

Avanoa e Aoao atu ai ma Tagata o le Ekalesia

Valaaulia tagata o le Ekalesia e auai faatasi ma oe i auala talafeagai lelei a o e saili, aoao atu, papatiso, ma faaaumea. Faamalosiau ma fesoasoani i tagata o le Ekalesia e faauo i tagata o loo e aoaoina ma valaau atu ia i latou e auai i gaoioiga faaleuarota ma faaleaiga. Fai atu i tagata o le Ekalesia e faasoa atu o latou aafiaga patino talafeagai ma a latou molimau.

E mana’omia ona nonofo faatasi faifeautalai ma a latou soa. O le mea lea, e leai ni fesuiaiga faafaifeautalai ma tagata o le au paia. Ae ui i lea, o tamaitai o le au paia (e le i lalo ifo o le 16 tausaga, ae matutua atu pe a manaomia ai ia mulimuli i tulafono o le lotoifale) e mafai ona o ma aoao atu faatasi ma faifeautalai tamaitai e toalua pe toatele atu foi O le itupa o alii o le au paia (e le i lalo ifo o le 16 tausaga, ae matutua atu pe a manaomia ai, ia mulimuli i tulafono o le lotoifale) e mafai ona o ma aoao atu faatasi ma faifeautalai alii e toalua pe toatele atu foi. O ulugalii e mafai ona aoao atu faatasi ma faifeautalai tamaitai po o alii.

2.3.4

Tagata ua Faasino Mai

O se tagata ua faasino mai o se tagata lea ua ia talosagaina faifeautalai e faafesootai ia te ia.

A o galulue ai ma tagata na faasino mai ia te oe:

  • Faafesootai faifeautalai, tagata o le Ekalesia, po o i latou na faasino mai tagata ia te oe, pe a talafeagai ai. Fefautuaai ma i latou i le auala e fesoasoani ai i le tagata.

  • Taumafai e faafesootai atu i le tagata na faasino mai ia te oe i le vave e mafai ai, e masani ai i totonu o le 24 itula.

  • Faalogo atu ma aoao i auala e fesoasoani ai i le tagata ua faasino mai ia te oe.

  • Auina atu ni mea o loo moomia.

  • Aoao atu e faatatau i manaoga o le tagata ma mea e fiafia iai.

  • Faaauau ona galulue ma faifeautalai, tagata o le Ekalesia, po o i latou na faasino mai le tagata ia te oe (tagai 2.2.4).

Mo nisi faamatalaga e uiga i tagata ua faasino mai, tagai i le “Tagata, Faifeautalai, ma le Laumua o le Ekalesia Tagata Faasino Mai” i le “E Faapefea ona Ou Maua Tagata e Aoao Atu?” i le Talai La’u Talalelei, mataupu 9.

2.3.5

Fonotaga ma Aufono

E fefautuaai faatasi faifeautalai a o latou tuuina atu ma maua aoaoga a o latou fuafua ma faamaopoopo galuega faafaifeautalai. E valaaulia e fonotaga ma aufono le Agaga o le Alii ma o se taimi o faaaliga (tagai Mataupu Faavae ma Feagaiga 6:32). E le gata i lea, o le faapotopoto o ni faifeautalai o le a maua ai le avanoa e faagaeetia ai e le tasi le isi ma olioli faatasi ai i la outou galuega (tagai Mataupu Faavae ma Feagaiga 43:8; 50:22).

O fonotaga e faatulagaina e faifeautalai soa, taitai faifeautalai talavou, ma taitai o le misiona e aofia ai mea nei:

  • Taimi o fuafuaga faaleaso ma faalevaiaso

  • Fonotaga faamaopoopo a le itu

  • Konafesi faalesone

  • Fonotaga faamaopoopo a taitai o le misiona

O fonotaga e faatulaga e taitai o le lotoifale e aofia ai mea nei:

  • Fonotaga faamaopoopo a faifeautalai

  • Fonotaga faamaopoopo a le Uarota

2.3.6

Faatalanoaga o le Papatisoga

Pe a taulimaina se faatalanoaga o le papatisoga, e ao i faifeautalai alii ona:

  • Iloilo le mea o loo fetalai mai ai le Alii i le Mataupu Faavae ma Feagaiga vaega 20:37.

  • Mulimuli i le taitaiga a le Agaga Paia.

  • Fai atu fesili o le faatalanoaga o le papatisoga o loo maua i totonu o le “Papatisoga ma Faamauga: Fesili ma Tali” vaega o le mataupu 12 i le Talai La’u Talalelei.

  • Fetuutuunai ia fesili e tusa ma tausaga ma le matua o le tagata.

  • Ia mautinoa ua vave ona silafia e le peresetene o le au toeaina po o le ta’ita’i misiona ia faatalanoaga o le papatisoga.

Pe a malie iai le tagata o le a papatisoina, e mafai ona ia valaaulia se matua, toalua, po o isi tagata matutua e auai i le faatalanoaga o le papatisoga. Ia faaeteete i lagona o le tagata e faatatau i lona toalua po o se fanau laitiiti o loo faatalanoaina. Mulimuli i taiala i le Talai Lau Talalelei mo le faatalanoaga ma le mauaina o se faatagana e papatiso ai toalua po o fanau laiti (tagai “Pe Faapefea Ona Faatautaia le Faatalanoaga” i le “E Faapefea ona Ou Saunia Tagata mo le Papatisoga ma le Faamauga?” i le Talai La’u Talalelei, mataupu 12).

E faatalanoa e taitai o le itu ia tagata o le a papatisoina sa aoaoina e faifeautalai i la latou itu, e aofia ai i latou sa aoaoina e fesoasoani i le peresitene, taitai sone, ma taitai faiaoga tamaitai i lo latou itu.

E faatalanoa e taitai sone tagata o le a papatisoina na aoaoina e taitai o le itu i la latou sone.

Afai e le avanoa ia taitai o le itu ma le sone tofia, e mafai ona faatonuina e le peresitene o le misiona se isi faifeautalai alii e faia le faatalanoaga.

2.3.7

Papatisoga

Galulue faatasi ma le peresitene o le korama a toeaina po o le taitai misiona a le uarota e faatulaga ia sauniga o papatisoga (tagai i le “O Le Sauniga Papatisoga” i le “E Faapefea ona Ou Saunia Tagata mo le Papatisoga ma le Faamauga?” i le Talai La’u Talalelei, mataupu 12). Amata tapenapenaga mo le sauniga o le papatisoga i se taimi vave lava e mafai ai.

2.4

Taimi Faatulagaina o Gaoioiga o Aso Taitasi

Fuafua lau faatulagaga e faataunuuina ai lou faamoemoega faafaifeautalai ma taulai atu i manaoga o isi. Manatua le folafolaga a le Alii ia i latou ua valaauina e talai le talalelei: “Ma afai e faapea lua te galulue i o oulua aso uma i le alagaina o le salamo i lenei nuu, ma aumai, nao se agaga e toatasi ia te aʼu, e matua tele lava lo oulua olioli faatasi ma ia i le malo o loʼu Tamā!”Mataupu Faavae ma Feagaiga 18:15).

2.4.1

Gaoioiga Masani i Aso Taitasi

Faaaofia ia gaoioiga nei i lau gaoioiga faatulaga o aso taitasi:

  • Faatulaga ma iloilo sini patino, faalesoa, ma le misiona.

  • Fuafua lau faatulagaga mo le aso.

  • Saunia Lesona.

  • Suesue tusitusiga paia, Talai Lau Talalelei, aoaoga a perofeta soifua ma aposetolo, ma isi punaoa faamaonia (tagai 2.4.4).

  • Iloilo se autu se tasi o le soifua maloloina ma le saogalemu o le puipuiga mai le faaaogaina o tekinolosi (taai 4.0-4.7).

  • Saili tagata e aoao atu.

  • Galulue ma taitai ma tagata o le nuu.

  • Auauna atu i isi i gaoioiga fuafuaina pe le fuafuaina.

  • Tausia lelei manaoga patino, e pei o taumafataga ma le saunia mo le aso.

2.4.2

Faataitaiga o Taimi Faatulagaina o Aso Taitasi

O taimi faatulagaina o aso taitasi mo lau misiona e ono foliga e faapei o le faatulagaga o loo i lalo. E mafai ona fesuiai faatulagaga o aso taitasi e le peresitene o le misiona mo aso malolo, gaoioiga faapitoa i lau misiona, ma isi mea faapena.

6:30 a.m.

Amata le aso.

6:30–10:00 a.m.

Tatalo.

Faamalositino (30 minute)

Faamālū, taumafa le mālū taeao, ma saunia mo le aso

Fai suesuega faaletagata lava ia (60 minute)

Fuafuaga (30 minute)

10:00 a.m.–9:00 p.m.

Saili, aoao, ma auauna atu i isi.*

Faafou faamatalaga faamauina i le komepiuta po o pepa i le faagasologa o le aso.

Iloilo puupuu se autu se tasi o le soifua maloloina po o le saogalemu po o se tasi o puipuiga mai le faaaogaina o tekinolosi.

Fai ia suesuega faalesoa ma saunia lesona (30 minute).

Suesue ia mea e aoao faaopoopo mo faifeautalai ma faiaoga fou i le faagasologa o le 12 vaiaso muamua i le galuega (30–60 minute, pe a talafeagai).

Suesue le gagana o lau misiona (30–60 minute, pe a manaomia).

Taumafa le aiga o le aoauli ma le afiafi (ia le sili ae i le lua itula tuufaatasi).

9:00 p.m.

Toe foi i lou fale, sei vagana e iai sau aoaoga faatulagaina; afai o lea, toe foi mai ia le tuai atu i le 9:30 p.m.

9:00–9:30 p.m.

Tusi i lau api talaaga, saunia e moe, ma tatalo.

9:30–10:30 p.m.

O le taimi e moe ai.

*O au gaoioiga o aso taitasi e ao ona taulai atu i le fesootaiga ma tagata. Faalautele lau fuafuaga ma gaoioiga suesue i le faagasologa o le aso ina ia foia ai le faaalu o le umi o le taimi i lou fale. Afai e talafeagai le mamao ma le taimi, e mafai ona e aluese ma toe foi atu i lou fale i le faagasologa o le aso ina ia faamalieina ai nei manaoga.

O le faatulagaga ua faamaonia mo lau misiona o le a maua ai le taimi e galue, malolo, ma toe timai ai. E taua le lava o le malologa ma taumafa maloloina mo lou soifua manuia faaleagaga, faalelagona, ma faaletino.

2.4.3

Faatulagaina o Sini ma le Fuafuaina o Mataupu e fai

Fai fuafuaga faaleaso ma faalevaiaso ma lau soa. Mafaufau i manaoga o i latou o loo e aoaoina ma le auala e galulue ai ma tagata a o e iloiloina le agai i luma, faatuina sini, ma fai fuafuaga mo le aso ma mo le vaiaso (tagai i le “E Faapefea ona Faatuina Sini,,” “O Fuafuaga Faalevaiaso,,” ma “Fuafuaga o Aso Taitasi” i le “E Faapefea ona ou Faaaoga Lelei le Taimi?” i le Talai La’u Talalelei, mataupu 8).

2.4.4

Mataupu Suesueina

Faaaoga lou taimi suesue patino ma le taimi suesue ma lau soa e taulai ai i tusitusiga paia (aemaise le Tusi a Mamona), Talai Lau Talalelei, o aoaoga a perofeta soifua (o loo maua i le Faletusi ole Talalelei), ma tulaga faatonuina nei. O nei punaoa ua faamaonia e mafai ona faamalosia ai lou malamalama ma le molimau o le talalelei toefuataiina a Iesu Keriso ma fesoasoani ai ia te oe e saunia e faamalieina manaoga o i latou ua e aoaoina.

Afai ua tofia oe e aoaoina se gagana fou, suesue ma faataitai iai i aso taitasi.

Afai o oe o se faifeautalai fou, suesue ma lou faiaoga mo se taimi faaopoopo e 30 i le 60 minute i aso taitasi mo le 12 vaiaso muamua i le galuega faamisiona (tagai i le “E mo Faifeautalai Fou: Suesuega Faaopoopo Faalesoa” i le “Faatomuaga: E Faapefea ona ou Faaaoga Atoatoa le Talai Lau Talalelei?”” i le Talai La’u Talalelei).

2.4.5

Taumafataga faatasi ma Isi

Afai e talafeagai ai, o le a tuuina atu e lou peresitene o le misiona ma le peresitene o le siteki o le lotoifale taiala mo le faatulagaga o fafaga ma tagata i lau misiona. Pe a tuuina mai e tagata o le au paia po o nisi se fafaga:

  • Ia faaaloalo i tulaga patino ma taimi o tagata.

  • Ia faafetai mo taumafa ua latou ofoina mai.

  • Talosaga e aoao atu se lesona mo le 15 po o le 20 minute a o lei faia pe ua maea foi le taumafataga ina ia faamalolosia ai i latou o loo oulua asiasi iai ma maua ai foi e oulua le avanoa e faaleleia ai lou tomai e aoao atu ai i le Agaga.

O se tasi tagata matua o lou lava itupa e ao ona auai faatasi ma oe ma lau soa pe a faia se taumafataga ma se tasi o le isi itupa.

2.5

Aso Sauniuni

O le a atofa atu e lou peresitene o le misiona se aso e tasi o le vaiaso e fai ma aso sauniuni. O le aso sauniuni e maua ai e oe le avanoa e toe faafouina ai faaletino, faaleagaga, ma faalelagona a o “tutu o ni molimau a le Atua i taimi uma ma i mea uma, ma i nofoaga uma” (Mosaea 18:9). O le a maua ai foi e oe ma lau soa avanoa e faatasi ai ma isi faifeautalai o la outou itu ma fiiafia ai i ni gaoioiga faafiafia tuufaatasi (tagai 3.6).

Faamolemole ia manatua le lapataiga o le taimi a le Alii: “Aua le momo’e televave atu pe galue sili nai lo le malosi ua ia te oe” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 10:4), ma “ia vave momoe ina ia outou le vaivai; ia alapopo, ina ia faafouina o outou tino ma o outou mafaufau” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 88:124).

2.5.1

Gaoioiga i Aso Sauniuni

O gaoioiga o aso sauniuni e mafai ona aofia ai (ae le gata ai) i mea o loo taua i lalo:

  • Fesootaiga ma lou aiga, peresitene o le misiona, ma uo (tagai 3.9)

  • Faiga o tagamea

  • Faafugaina o ao ma isi teuteuga patino

  • Faamamaina

  • Faatauga

  • Malologa

  • Auai i gaoioiga faafiafia faamaonia (tagai 3.6)

2.5.2

Faataitaiga o Taimi Faatulagaina o Aso Sauniuni

O se faatulagaga o aso sauniuni e ono faapei o lenei:

6:30 a.m.

Amata le aso.

6:30–8:00 a.m.

Tatalo.

Faamālū, taumafa le mālū taeao, ma saunia mo le aso

Fuafuaga (30 minute)

Suesuega faaletagata lava ia (30 minute)

8:00 a.m.–6:00 p.m.

Fai gaoioiga mo aso sauniuni (tagai 2.5.1).

Mo le silafia: O gaoioiga uma mo aso sauniuni e ao ona faaumaina i le 6:00p.m.

6:00–9:00 p.m.

Saili, aoao, ma auauna atu i isi.

9:00 p.m.

Toe foi atu i lou fale. Afai e iai sau aoaoga faatulagaina, toe foi mai ia le silia le 9:30 p.m.

9:00–9:30 p.m.

Tusi i lau api talaaga, saunia e moe, ma tatalo.

9:30–10:30 p.m.

O le taimi e moe ai.

2.6

Gaoioiga o le Aso Sapati

Fuafua gaoioiga o le Sapati e fesoasoani ia te oe e faataunuuina ai ou faamoemoega o lau misiona e saili, aoao atu, papatiso, ma fesoasoani i isi e aoao e uiga ma avea faapei o le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso. Ia manatua aoaoga a le Alii e uiga i le Aso Sapati i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 59:13–19), ma matau upu ma vaega o fuaiupu o loo faamatala mai ai o le Sapati moni e aofia ai le olioli, vivii, o le loto fiafia, ma mata fiafia.

O gaoioiga o le Aso Sapati e aofia ai le auai i le lotu, konafesi aoao, sauniga o le Aso Sa, konafesi a le siteki, ma isi fonotaga faaopoopo e pei o aufono a uarota pe a valaaulia iai. E aofia ai foi ma le auai i le anapogi faalemasina.

I au taumafaiga faafaifeautalai, ua le finagalo le Alii ina ia aunoa oe ma se meaai, sei vagana ai le anapogi masani faalemasina, pe ositaulaga le moe ina ia avea ma faifeautalai sili ona faamaoni. E mafai ona e anapogi mai lea taimi i lea taimi mo se mafuaaga faapitoa, ae aua nei anapogi i le silia ma le 24 itula i le taimi e tasi.

2.7

Auaunaga i le Alalafaga

E mafai ona e aoao e faapei o se soo o Iesu Keriso e ala i le auauna atu e faapei ona ia faia. Saili avanoa e te auauna atu ai i lau soa, i tagata o loo e aoaoina, tagata o le Ekalesia, ma isi i le alalafaga, “ina ia mafai ona outou aoaoina, pe a outou auauna atu i o outou uso-a-tagata, ua nao lo outou auauna atu lava lea i lo outou Atua” (Mosaea 2:17).

E ao ona e aoao atu ma le manao faamaoni e fesoasoani atu i isi e aunoa ma ni taui moomia. Mulimuli i tulafono o galuega auaunaga uma (tagai 7.2), aemaise e faatatau i le aua le aoao atu a o auauna atu ma le aua le auauna atu pe a faapea ua na o oe toatasi ma tamaiti. Afai e faaali mai e se tasi se agaga fiafia i lau savali, ia vave ona tali faapuupuu atu i ai ma faatulaga e feiloai ma i latou i se taimi e ese ma se nofoaga e faasoa atu ai lau savali.

Mo nisi faamatalaga tagai i le vaega 7.2 “Taiala mo Auaunaga.”