Tusitaulima ma Valaauga
6. Taitaiga i le Siteki


“6. Taitaiga i le Siteki,” Tusitaulima Aoao: Auauna Atu i Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai (2020).

“6. Taitaiga i le Siteki,” Tusitaulima Aoao.

Ata
taitai o loo talanoa i le aiga

6.

Taitaiga i le Siteki

6.1

Faamoemoega o se Siteki

Na faamatalaina e Isaia ia Siona o aso e gata ai o se fale’ie po o se tapeneko o le a faamautuina e fao (tagai i le Isaia 33:20; 54:2). O le taimi nei ua faatulagaina le Ekalesia i ni siteki. O siteki taitasi e aofia ai ni uarota se tele ma e taitai e se peresitene o le siteki.

Ua faavaeina e le Alii ia siteki mo “le faapotopotoina faatasi” o Lona nuu ma “mo se puipuiga ma … se sulufaiga” mai le lalolagi (Mataupu Faavae ma Feagaiga 115:6). E galulue faatasi tagata o le au paia ma taitai i se siteki e auai i le faatinoina o le galuega a le Atua mo le faaolataga ma le faaeaga (tagai i le 1.2).

6.2

Au Peresitene o le Siteki

O le peresitene o le siteki e umia ki o le perisitua e taitaia ai le galuega a le Ekalesia i totonu o le siteki (tagai i le 3.4.1). O ia ma ona fesoasoani e faatulaga ai se au peresitene o le siteki. Latou te tausia tagata o le siteki i le alofa, ma fesoasoani ia i latou ia avea ma soo moni o Iesu Keriso.

O le peresitene o le siteki e fa ona tiutetauave autu:

  1. O ia o le faitaulaga sili pulefaamalumalu i totonu o le siteki.

  2. Na te taitaia le galuega a le Atua mo le faaolataga ma le faaeaga i totonu o le siteki.

  3. O ia o se faamasino o tagata.

  4. Na te vaaia faamaumauga, tupe, ma meatotino.

Ona o le peresitene o le siteki e umia ki, o nisi o tiutetauave e na o ia lava e faatinoina. Afai e le mafai ona ia faatinoina na tiute, e mafai e se fesoasoani ona sui i lona tulaga vagana ai ni vaega e pei ona ta’ua i lenei tusitaulima. O le peresitene o le siteki po o lona fesoasoani e feutagai ma le Au Peresitene o le Eria pe afai e i ai ni ana fesili e uiga i le fesoasoani e faatinoa se tiute o le peresitene o le siteki.

E faamatuu atu e le peresitene o le siteki le tele o tofitofiga i isi. O i latou nei e aofia ai ona fesoasoani, fautua maualuga, taitai o faalapotopotoga a le siteki, o le failautusi faapitoa a le siteki, ma le failautusi a le siteki ma failautusi fesoasoani a le siteki.

6.2.1

Faitaulaga Sili Pulefaamalumalu

O le peresitene o le siteki o le taitai faaleagaga muamua lea o le siteki. Na te faatuina se faataitaiga mo le siteki e ala i le faia o le galuega a le Alii “ma le paia o le loto” (Mosaea 18:12). Na te a’oa’o atu ma siitia.

O se peresitene o le siteki o se soo faamaoni o Iesu Keriso. E faamaoni o ia i ana feagaiga. E tuuto o ia i lona toalua ma le aiga. Na te faatuina se faataitaiga o le amiotonu mo lona aiga, o le siteki, ma le nuu. O ona fesoasoani o ni tamalii o uiga lava nei.

O le peresitene o le siteki na te tuuina atu le taitaiga i epikopo ma isi taitai o le siteki.

6.2.1.1

Perisitua Mekisateko

O le peresitene o le siteki e pulefaamalumalu ia i latou uma e umia le Perisitua Mekisateko i le siteki.

Korama a Faitaulaga Sili o le Siteki. O le peresitene o le siteki o le peresitene lea o le korama a le au faitaulaga sili o le siteki. O ia ma ona fesoasoani o le au peresitene o le korama lea. O le korama a le au faitaulaga sili o le siteki e aofia ai isi faitaulaga sili nei:

  • Epikopo ma o latou fesoasoani

  • Fautua maualuga

  • Peteriaka o loo galulue

O uso o le korama a faitaulaga sili e o i sauniga po o fono a korama a toeaina i a latou uarota, pe afai e le o tofia i se isi mea. Tagai i le 29.3.5 mo faamatalaga e uiga i fonotaga po o sauniga a le korama a faitaulaga sili o le siteki.

Korama a Toeaina. O le au peresitene o le siteki ua i ai le tiutetauave mo le korama a toeaina (tagai i le 8.3.3.1).

Faauuga i le Perisitua Mekisateko. O le peresitene o le siteki e vaaia le faaeeina o le Perisitua Mekisateko. Na te vaaia foi ia faauuga i le tofi o le toeaina ma le faitaulaga sili (tagai i le 18.10.4).

6.2.1.2

Au Epikopo

E fono le peresitene o le siteki ma au epikopo fou e a’oa’oina i latou i le taimi lava e mae’a ai ona valaauina i latou. E faaauau ona ia a’oa’oina ma fautuaina epikopo i faatalanoaga masani, o fonotaga, ma isi faatulagaga.

E a’oa’o e uso o le au peresitene o le siteki ia au epikopo i o latou tiutetauave mo i latou e umia le Perisitua Arona faapea foi ma tamaitai talavou.

6.2.1.3

Peteriaka o le Siteki

O le peresitene o le siteki e vaavaaia le galuega a le peteriaka o le siteki. Na te atia’eina se sootaga vavalalata ma ia. Mo faamatalaga e uiga i le valaauina ma le vaavaaia o le peteriaka o le siteki, tagai i le 6.6.

6.2.1.4

Aufono, Komiti, ma Fonotaga

O le peresitene o le siteki e taitaia le fono a fautua maualuga ma le aufono a le siteki. Na te taitaia foi le komiti a le au taitai matutua (tagai i le 29.3.9). Na te tofia ona fesoasoani e vaaia mea nei:

  • Komiti o le au taitai o le autalavou a le siteki (tagai i le 29.3.10)

  • Komiti a talavou nofofua matutua a le siteki

  • Fonotaga a le komiti a le au matutua nofofua a le siteki (i nofoaga ua faatulagaina ai)

O peresitene o siteki taitasi o se sui auai o se aufono faamaopoopo (tagai i le 29.4).

O le au peresitene o le siteki e fuafuaina ia fonotaga a le siteki o loo lisi atu i le 29.3. O le peresitene o le siteki e pulefaamalumalu i fonotaga po o sauniga a le siteki se’i vagana ua auai se Fitugafulu Eria po o se Pulega Aoao. E mafai e ona fesoasoani ona taitai i nei sauniga po o fonotaga. E mafai foi ona pulefaamalumalu i la’ua pe afai e le o i ai le peresitene o le siteki.

6.2.1.5

Valaauga ma Faamalologa

O tiutetauave o le peresitene o le siteki mo valaauga ma le faamaloloina o valaauga o loo otooto atu i le mataupu 30. E mafai ona ia tofia ona fesoasoani ma fautua maualuga e tuuina atu valaauga ma faamalolo ia tofiga e pei ona otooto atu i le 30.8. O le peresitene o le siteki e tuuina atu e ia lava valaauga nei: Mo nisi, e tatau ona ia muai maua mai le faamaoniga e pei ona faaalia.

  • Fesoasoani i le au Peresitene o le Siteki. Pe a tofia se peresitene fou o se siteki, e valaauina e le Pulega Aoao pulefaamalumalu po o se Fitugafulu Eria ma vaetofia ona fesoasoani, o e e fautuaina mai e le peresitene fou o le siteki. Pe a oo ina manaomia ona faamalolo se fesoasoani pe valaauina i se au peresitene o le siteki o i ai, e auina atu e le peresitene o le siteki se fautuaga e ala i le Punaoa mo Taitai ma Failautusi (PTF). E mafai ona ia faatalanoa, valaau, ma vaetofia se fesoasoani—pe faamalolo se fesoasoani—pe a mae’a ona ia mauaina se faamaoniga mai le Au Peresitene Sili.

  • Peteriaka o le Siteki. E mafai e le peresitene o le siteki ona faatalanoa, valaau, ma faauu se peteriaka pe a mae’a ona ia mauaina se faamaoniga mai le Korama a Aposetolo e Toasefululua. Tagai i le 6.6.1.

  • Epikopo. O le peresitene o le siteki e fautuaina atu ia uso e valaau o ni epikopo. Na te fautuaina atu foi lo latou faamaloloina. Na te auina atu fautuaga e ala i le PTF. E mafai ona ia valaau, faauu, ma vaetofia se epikopo—pe faamalolo se epikopo—pe a maea ona ia mauaina se faamaoniga mai le Au Peresitene Sili. Na te faaeeina atu foi ia ki o le perisitua e o faatasi ma lenei valaauga. Tagai i le 30.7

  • Peresitene o Korama a Toeaina. O le peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofiaina peresitene o korama a toeaina. E muamua ona feutagai o ia ma epikopo. Na te faaeeina atu foi ia ki o le perisitua e o faatasi ma lenei valaauga. Tagai i le 8.3.3.1.

  • Peresitene o le Aualofa a le Siteki. O le peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofiaina le peresitene o le Aualofa a le Siteki.

O peresitene o siteki e le o mafai ona faaaogaina le PTF e tatau ona faafesootai le ofisa o le eria e avatu i ai fautuaga pe a manaomia.

6.2.1.6

Faalapotopotoga ma Polokalama a le Siteki

O le peresitene o le siteki ua i ai le tiutetauave mo le Aualofa a le siteki. Na te atofaina tiutetauave i ona fesoasoani mo faalapotopotoga a le siteki o Alii Talavou, Tamaitai Talavou, Peraimeri, ma le Aoga Sa.

E fono e le aunoa ia uso o le au peresitene o le siteki ma au peresitene o faalapotopotoga ua tofia i latou i ai. I nei fonotaga, latou te:

  • Faamautinoa ua malamalama au peresitene i o latou tiutetauave.

  • Fefautuaai faatasi e uiga i manaoga o taitai i faalapotopotoga.

Pe a valaauina se au peresitene fou o se faalapotopotoga a le siteki, e faasoa atu e le au peresitene o le siteki ia fautuaga ma vaaiga mamao e aoao faamasani ai i latou i la latou auaunaga.

I le Iunaite Setete ma Kanata, e mafai e le au peresitene fou o le faalapotopotoga ona maua se aoaoga faamasani mai le aufono aoao a le faalapotopotoga (tagai i le 5.1.2). I isi eria, e mafai foi e le au peresitene fou ona maua se aoaoga faamasani mai se fautua o le faalapotopotoga i le eria (tagai i le 5.2.5.1). O le aoaoga faamasani lenei e i lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki. E auai ai se sui o le au peresitene o le siteki po o se fautua maualuga e tofia.

E tofia foi e le peresitene o le siteki ona fesoasoani e vaaia polokalama a le siteki pe a manaomia ai. O nei tulaga e ono aofia ai:

  • Seminare ma le inisitituti.

  • Polokalama mo talavou nofofua matutua, ma le au matutua nofofua.

  • Gaoioiga a le siteki.

  • Musika.

  • Falelotu.

E fono foi e le aunoa ia uso o le au peresitene o le siteki faatasi ma komiti, fautua maualuga, ma tagata tomai faapitoa i polokalama ua tofia i ai i latou.

Ata
fonotaga faaleautaitai a tamaitai talavou.

6.2.1.7

Fesootaiga (Mataupu Tau i le Va i Fafo)

O le au peresitene o le siteki e taitaia taumafaiga tau fesootaiga i le siteki. O uso o le au peresitene o le siteki o loo i ai foi le tiutetauave faavae mo le tulaga lelei o le Ekalesia i totonu o nuu. Latou te taumafai e fausia ni sootaga lelei ma taitai faalemalo ma nuu.

O le peresitene o le siteki o le fofoga mua o le Ekalesia i vaega o talafou i mataupu e faatatau i le siteki. E mafai ona ia faamatuu atu lea matafaioi pe a manaomia ai.

O le peresitene o le siteki po o se fesoasoani ua tofia, e mafai ona faatulagaina ma vaaia le aufono o fesootaiga a le siteki. E fesoasoani lea aufono i taitai o le Ekalesia e fausia ia sootaga ma taitai faalemalo ma nuu. E fesoasoani foi i nei taitai e fesootai lelei ma tagata o le Ekalesia ma tagata lautele.

O le aufono o fesootaiga e mafai ona aofia ai se faatonu o fesootaiga a le siteki, faatonu lagolago, ma tagata tomai faapitoa pe a manaomia ai. E tofia i latou ma vaetofia e le peresitene o le siteki po o se fesoasoani ua tofia po o se fautua maualuga.

E i ai foi se aufono o fesootaiga i le tulaga o le aufono faamaopoopo (tagai i le 29.4). E faagaoioia i lalo o le taitaiga a se Fitugafulu Eria ma e taitaia e se faatonu o fesootaiga. E fesoasoani lenei aufono o fesootaiga e faamaopoopo ia sootaga, o mea fai, ma mataupu e sopo’ia ai tuaoi o siteki. E ofo atu e le faatonu o lenei aufono le lagolago ma a’oa’oga i aufono o fesootaiga a siteki.

E ese le faatulagaga o le aufono o fesootaiga i le Eria i Iuta. O Fitugafulu Eria i le Eria o Iuta e mafai ona tuuina atu i peresitene o siteki ia faamatalaga auiliili e uiga i lea faatulagaga.

Mo faamatalaga e uiga i valaauga o fesootaiga, tagai i le GCN.ChurchofJesusChrist.org .

6.2.2

O Le Taitaiina o le Galuega a le Atua mo le Faaolataga ma le faaeaga i totonu o le Siteki

O le peresitene o le siteki e pulefaamalumalu i le galuega a le Atua mo le faaolataga ma le faaeaga i totonu o le siteki (tagai i le mataupu 1). Na te a’oa’o ma faamalosiau i taitai o le siteki ma uarota ma tagata o le au paia i lenei galuega. E lagolago atu ona fesoasoani ma isi taitai ia te ia

E fesoasoani o ia i tagata o le au paia ia ola i le talalelei ma faateleina lo latou malosi faaleagaga. Na te a’oa’o i latou ia tatalo ma suesue i tusitusiga paia. Na te a’oa’oina foi i latou e uiga i feagaiga o le a latou osia pe a latou mauaina sauniga o le faaolataga ma le faaeaga. Na te faamalosiau ia te i latou e faamamalu a latou feagaiga.

O le peresitene o le siteki e faamalolosia aiga. Na te fautuaina i latou e tatalo ma a’oa’o faatasi le talalelei, e aofia ai i taimi o afiafi faaleaiga. Na te a’oa’o atu e ala i le upu ma faataitaiga e faapea o valaauga i le Ekalesia e mafai ona faataunuu e aunoa ma le faalavelaveina mai tiutetauave i le aiga. Na te faamautinoaina foi o gaoioiga faale-Ekalesia, e lagolago ai taumafaiga a matua e tausia a latou fanau i le amiotonu.

E faaopoopo i le fesoasoani i tagata o le au paia ia ola i le talalelei, e vaavaaia foi e le peresitene o le siteki isi itu o le galuega a le Atua mo le faaolataga ma le faaeaga. Mo se faataitaiga, na te:

  • Fesoasoani i uso ia sauniuni e maua le Perisitua Mekisateko (tagai i le 18.10.1).

  • Taulamua i taumafaiga e tausi ai i latou e lē tagolima i totonu o le siteki (tagai i le 22.9.1).

  • Vaavaaia le galuega faafaifeautalai i totonu o le siteki ma fautuaina tagata o le au paia e faasoa atu le talalelei (tagai i le 23.4).

  • Vaavaaia taumafaiga e faamalolosi ai tagata fou i le siteki (tagai i le 23.4).

  • Faatalanoaina tagata mo le galuega faamisiona (tagai i le 24.4.2).

  • Vaavaaia le galuega o malumalu ma talafaasolopito o aiga i le siteki (tagai i le 25.3.1).

  • Fesoasoani i tagata o le au paia ia saunia mo le mauaina o sauniga o le malumalu (tagai i le 27.1).

  • Faatasi ai ma le au peresitene o le Aualofa a le siteki, a’oa’o ma lagolago au peresitene o le korama a toeaina ma le Aualofa i le uarota i o latou tiutetauave mo le galuega faafaifeautalai (tagai i le 23.5.2) ma le galuega o malumalu ma talafaasolopito o aiga (tagai i le 25.2.2).

6.2.3

Faamasino o Tagata

O le peresitene o le siteki o le faamasino o tagata i totonu o le siteki (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 107:71–74). Na te umia ki o le perisitua e maua ai musumusuga ma faia faaiuga e faatatau i le uelefea faaleagaga ma le faaletino o tagata o le siteki. I lea matafaioi, ua ia te ia tiutetauave nei:

  • Faatautaia faatalanoaga e pei ona otooto atu i le 31.2. E mafai foi ona ia faatagaina ona fesoasoani e faatautaia ni faatalanoaga patino (tagai i le 31.2.2).

  • Fono faatasi ma au paia o le siteki o e saili le taitaiga faaleagaga, o e o i ai ni faafitauli mamafa e patino i le tagata lava ia, po o ē ua faia ni agasala matuia. Mo taiala, tagai i le 31.1.

  • Faia fono o tagata o le ekalesia pe a faia e tagata o le au paia ni agasala matuia (tagai i le mataupu 32).

I mataupu e manaomia ai le faamaoniga a le Au Peresitene Sili, e iloiloina ma le faaeteete e le peresitene o le siteki le talosaga. Na te faatalanoaina le tagata ina ia iloa ai lona agavaa.

A maea le faatalanoaga, e auina atu e le peresitene o le siteki se talosaga i le Au Peresitene Sili pe afai e mafai ona ia fautuaina atu mo le faamaoniga. Na te faamatalaina mafuaaga mo lana lagolagosua.

E auina atu e le peresitene o le siteki le talosaga e ala i le Punaoa mo Taitai ma Failautusi.

6.2.4

Faamaumauga, Tupe, ma Meatotino

O le peresitene o le siteki e vaavaaia faamaumauga, tupe, ma meatotino i le siteki. E mafai ona ia atofa atu le tele o le galuega ma faamaumauga ma tupe i ona fesoasoani ma failautusi. Na te tofia se fautua maualuga e avea ma sui o le siteki mo fale ma fanua ma fesoasoani i le vaaiga o meatotino.

Tagai i mataupu o loo i lalo mo nisi faamatalaga:

6.3

O eseesega i le va o le Pule a Peresitene o Itu ma le Pule a Peresitene o Siteki

I itu taitasi o tagata o le ekalesia, e valaauina se e umia le Perisitua Mekisateko e avea ma peresitene o le itu. Na te umia ki o le perisitua e manaomia e pulefaamalumalu ai (tagai i le 3.4.1.1). E galue e pei lava o le peresitene o le siteki ae o eseesega nei:

  • E valaauina o ia ma vaetofia e le peresitene o le misiona pe a mae’a ona faamaonia mai e le Au Peresitene o le Eria (tagai i le 30.8.4). O se peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofia e se Pulega Aoao po o se Fitugafulu Eria ua tofia (tagai i le 30.8.3).

  • A le o ia o se toeaina ia po o se faitaulaga sili. O se peresitene o le siteki e tatau lava o se faitaulaga sili.

  • E le o ia o se peresitene o se korama a faitaulaga sili. O na korama e na o siteki e faatulagaina ai.

  • O se peresitene o le itu e pulefaamalumalu i ē uma e umia le perisitua i le itu. Peitai, o le peresitene o le misiona o le faitaulaga sili pulefaamalumalu lea.

  • Faatasi ai ma le faamaoniga a le peresitene o le misiona, e mafai e se peresitene o le itu ona faatalanoaina se uso ina ia faauuina o se toeaina. E tatau ona tuuina atu lenei faamaoniga mo tulaga taitasi. O le peresitene o le itu po o se tasi i lalo o lana taitaiga e mafai foi ona (1) tuuina atu se uso mo le lagolagoina ma le (2) faatinoina o le faauuga (tagai i le 18.10.1.3, 18.10.3, ma le 18.10.4). Peitai, e le mafai e se peresitene o le itu ona ia faauuina peteriaka, faitaulaga sili, po o epikopo.

  • Faatasi ai ma le faamaoniga a le peresitene o le misiona, e mafai e se peresitene o le itu ona vaetofia peresitene o paranesi (tagai i le 18.11). E tatau ona tuuina atu lenei faamaoniga mo tulaga taitasi.

  • Na te le faamaloloina ia faifeautalai faamisiona. Ae peitai, e mafai ona ia auai ma se tasi o le au peresitene o le misiona i le faatalanoaga mo le faamaloloina. Afai e faigata ona o femalagaaiga pe ona e alu ai le taimi mo se tasi o le au peresitene o le misiona e faamalolo se faifeautalai patino, e mafai e le peresitene o le misiona ona faataga le peresitene o le itu e na te faia (tagai i le 24.8.2).

  • E na te le faatautaia ni faatalanoaga o pepa faataga o le malumalu pe sainia ni pepa faataga o le malumalu (tagai i le 26.3.1).

  • Na te le taloina se fono o se tagata o le ekalesia se’i vagana ua faatagaina e le peresitene o le misiona (tagai i le 32.9.5).

  • E le masani ona fesootai tuusao o ia i le Au Peresitene o le Eria. Ae, e galue o ia e ala atu i le au peresitene o le misiona.

I tulaga faapitoa, e mafai ona faatagaina ai se peresitene o le itu e fautuaina atu, vaetofia, ma faamalolo ia faifeautalai. E mafai foi ona faataga o ia e faatautaia ia faatalanoaga o pepa faataga o le maumalu ma saini ia pepa faataga. E mafai foi ona faatagaina o ia e vaetofia ona fesoasoani. Afai e manatu le Au Peresitene o le Eria faapea e tatau ona faalauteleina le pule a le peresitene o le itu, latou te fautuaina atu o ia i le Au Peresitene Sili. Afai e maua mai se faamaoniga, e mo lena tagata, ae le o le tofiga. Pe a oo ina valaau se peresitene fou o le itu, e le faasolo atua ia te ia lenei pule na faalauteleina.

6.4

Failautusi Faapitoa a le Siteki, Failautusi Faapitoa Fesoasoani, Failautusi a le Siteki, ma Failautusi Fesoasoani a le Siteki

6.4.1

Failautusi Faapitoa a le Siteki ma Failautusi Faapitoa Fesoasoani a le Siteki.

O le peresitene o le siteki po o se tasi o ona fesoasoani e tofiaina, e valaauina ma vaetofiaina se failautusi faapitoa a le siteki. E tatau ona ia umia le Perisitua Mekisateko ma i ai se pepa faataga aoga o le malumalu.

O tiutetauave nei o le failautusi faapitoa a le siteki:

  • Fono ma le au peresitene o le siteki ma tapena lisi o mataupu o fono e pei ona tofia ai.

  • E galue o se tasi o le aufono a le siteki ma auai i fonotaga a fautua maualuga. Pe a faatonuina ai e le au peresitene o le siteki, na te tulitataoina tofitofiga e faia i nei fonotaga.

  • Na te faamaopoopoina pisinisi faale-siteki i le va o le au peresitene o le siteki, fautua maualuga, ma isi taitai o le siteki.

  • Na te faatulagaina taimi o faatalanoaga mo le au peresitene o le siteki.

  • Na te fautuaina le au peresitene o le siteki i tagata o le ekalesia o e ua ulufale atu i le militeli po o e ua i ai i totonu o le tautua faamiliteli. I lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki, e fesoasoani e faamaopoopo ia a’oa’oga faamasani a le Ekalesia mo tagata o le siteki o ē ua ulufale atu i le militeli (tagai i le 38.9.3).

  • A’oa’o faamasani failautusi faapitoa fou a uarota i se taimi vave pe a uma ona valaauina i latou. Na te tuuina atu a’oao’ga faifai pea pe a manaomia.

  • E auina atu savali e maua mai tagata faigaluega o le Ekalesia ma volenitia i taitai talafeagai o le siteki ma le uarota, e pei ona faatonuina ai e le peresitene o le siteki (tagai i le 38.8.9).

E mafai ona valaauina se failautusi faapitoa fesoasoani se tasi pe toalua a le siteki pe a manaomia ai. E valaauina ma vaetofia e se tasi o le au peresitene o le siteki. O nei uso e tatau ona i ai se pepa faataga aoga o le malumalu.

6.4.2

Failautusi a Siteki ma Failautusi Fesoasoani a Siteki.

E valaauina le failautusi a le siteki ma vaetofia e le peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia. O ia o se tasi o le aufono a le siteki. E mafai foi ona valaau ni failautusi fesoasoani a le siteki. O le peresitene o le siteki po o se tasi o ona fesoasoani e tofia, e valaauina ma vaetofiaina i latou. O tiutetauave o le failautusi o le siteki ma failautusi fesoasoani o loo faamatala atu i le 33.3.2 ma le 33.3.3.

6.5

Fautua Maualuga

E valaauina e le au peresitene o le siteki ia faitaulaga sili e 12 e faatulaga ai le aufono a fautua maualuga a le siteki (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 102:1; 124:131). Afai e valaauina se toeaina e galue i le au fautua maualuga, e faauuina muamua o ia e avea ma faitaulaga sili a o le’i vaetofiaina.

I lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki, e fesoasoani ai fautua maualuga i le galuega a le Atua mo le faaolataga ma le faaeaga i totonu o le siteki. O loo faamatala atu o latou tiutetauave i vaega o i lalo:

E le fono le au fautua maualuga o se vaega, se’i vagana ua i ai iina se tasi o le au peresitene o le siteki e pulefaamalumalu ai.

6.5.1

Sui i le Au Peresitene o le Siteki

E tofia e le au peresitene o le siteki se fautua maualuga i uarota taitasi i le siteki.

E tofia foi e le au peresitene o le siteki se fautua maualuga i korama taitasi a toeaina i le siteki. I lenei matafaioi, e a’oa’o e fautua maualuga ia au peresitene fou faatoa valaauina o korama a toeaina. E aofia ai le tuuina atu o faatonuga mai mataupu 1–4 ma le8 o le tusitaulima lenei.

O fautua maualuga e tofia i korama a toeaina e fono e le aunoa ma taitai o korama e faia mea nei:

  • Ia iloa o latou manaoga.

  • Ofo atu le lagolagosua.

  • A’oa’o atu i latou i o latou tiutetauave, e aofia ai le galuega faafaifeautalai (tagai i le 23.5.2) ma le galuega o malumalu ma talafaasolopito o aiga (tagai i le 25.2.2).

  • Faaoo atu i ai faamatalaga mai le au peresitene o le siteki.

  • Talanoaina pe faapefea ona fesoasoani i uso o le korama o e manaomia le isi sauniga e sosoo ai. O loo maua nei faamatalaga mo taitai o korama a toeaina i le PTF.

Pe a manaomia pe valaaulia ai, latou te auai i fonotaga a korama a toeaina ma fonotaga a le au peresitene o le korama. E i ai taimi, e mafai ona valaaulia ai e le au peresitene o le korama le fautua maualuga latou te o e auauna atu i tagata o le uarota.

Pe a valaaulia pe tofia i ai, e auai atu ia fautua maualuga i fonotaga a au epikopo ma aufono a uarota.

E mafai e le au peresitene o le siteki ona tofia fautua maualuga e a’oa’o atu ia tagata nei i o latou tiutetauave mo le galuega o le malumalu ma talafaasolopito o aiga, ma le galuega faafaifeautalai:

  • Au peresitene o korama a toeaina

  • Taitai misiona a uarota

  • Taitai mo malumalu ma talafaasolopito o aiga a le uarota

E mafai ona tofia se fautua maualuga se toatasi pe sili atu e taitai nei taumafaiga i le siteki. Peitai, ua i ai i fautua maualuga uma nei tiutetauave mo uarota ma korama a toeaina ia ua tofia i latou i ai.

O fautua maualuga e faufautua atu i le au peresitene o le siteki ma lagolagoina a latou faaiuga e faauuina uso i tofi o le toeaina ma faitaulaga sili. E mafai e le peresitene o le siteki ona faatagaina fautua maualuga e fai ma ona sui pe a faauuina alii i nei tofi. E faamautinoa e nei fautua maualuga ua faatino lelei le sauniga.

E faufautua atu foi fautua maualuga i le au peresitene o le siteki ma lagolagoina a latou faaiuga e tuuina atu valaauga i tagata. E mafai e le au peresitene o le siteki ona faatagaina ia fautua maualuga e tuuina atu ni valaauga, tuuina atu ni tagata o le au paia ina ia lagolagoina, ma vaetofia nisi tagata o le au paia. (Tagai i le 30.8.)

E tofia e le au peresitene o le siteki ia fautua maualuga e galulue faatasi ma faalapotopotoga a Tamaitai Talavou ma le Peraimeri a le siteki. A fono se tasi o le au peresitene o le siteki ma se tasi o nei au peresitene, e auai foi le fautua maualuga. E auai foi ia fautua maualuga ua tofia i fonotaga faaleautaitai a le siteki mo nei faalapotopotoga.

E mafai e le au peresitene o le siteki ona tofi ia fautua maualuga e lagolagosua i polokalama o loo lisi atu i le 6.2.1.6. E mafai foi ona latou tofia se fautua maualuga e fesoasoani i manaoga mo tagata o le au paia e i ai manaoga faapitoa (tagai i le 38.8.27).

E mafai e le au peresitene o le siteki ona tofia ia fautua maualuga e sui i latou i felaugaaiga i sauniga faamanatuga ma isi faatulagaga. O le au peresitene o le siteki e filimaotiina pe faafia ona fai nei tofiga o felaugaaiga. E le manaomia ona lauga fautua maualuga i sauniga faamanatuga i masina uma. E mafai foi e le au peresitene o le siteki ona tofi ia sui auai o au peresitene o faalapotopotoga a le siteki e lauga i nei faatulagaga (tagai i le 6.7.1 ma le 6.7.2).

Ata
tamaloloa o loo talanoa

6.5.2

Galue i le Aufono ma Komiti a le Siteki

O fautua maualuga uma e galulue i le aufono a le siteki.

I tulaga faatapulaaina, e auai ia fautua maualuga i fono o tagata o le Ekalesia i le siteki (tagai i le 32.9.2).

E tofia e le au peresitene o le siteki ia fautua maualuga e galulue i isi komiti. Mo se faataitaiga, o fautua maualuga e tofia e galulue ma korama a toeaina e galulue i le komiti a le au taitai matutua a le siteki (tagai i le 29.3.9).

6.5.3

Galulue o ni Taitai o Faalapotopotoga a le Siteki

O le au peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofiaina se fautua maualuga e avea ma peresitene o Alii Talavou a le siteki (tagai i le 6.7.2). Latou te valaauina ma vaetofia se isi fautua maualuga e avea ma peresitene o le Aoga Sa i le siteki (tagai i le 6.7.1).

6.6

Peteriaka o le Siteki

O se peteriaka o se tofi i le Perisitua Mekisateko. E valaauina ia peteriaka ma faauuina e tuuina atu faamanuiaga faapeteriaka i tagata agavaa o le Ekalesia. O loo otooto atu i lenei vaega ia tiutetauave o le peresitene o le siteki mo le peteriaka o le siteki. Mo faamatalaga e uiga i faamanuiaga faapeteriaka, tagai i punavai nei:

  • Vaega 18.17 ma le 38.2.10 i le tusitaulima lenei

  • Faamatalaga ma Fautuaga mo Peteriaka

  • Fonotaga Faaleaoaoga a Taitai i le Lalolagi Atoa: O Le Peteriaka

Tagai i Faamatalaga ma Fautuaga mo Peteriaka mo faamatalaga e uiga i:

  • Peteriaka ua tuu atu i ai le tulaga ua le toe galulue.

  • Peteriaka ua siitia atu i se isi siteki.

6.6.1

Valaauina, Lagolagoina, ma le Faauuina o se Peteriaka o le Siteki

O se peteriaka e tatau o se e agavaa o loo umia le Perisitua Mekisateko. O ia e tatau ona loloto le tofā i lona malamalamaaga o le talalelei ma ia nofouta i le Agaga. E tatau ona maua lona lava ia faamanuiaga faapeteriaka. E masani lava e tatau ona 55 ona tausaga pe matua atu. E tatau ona faaipoipo o ia i le taimi e valaauina ai.

O le Korama a Aposetolo e Toasefululua e taitaia le valaauina o peteriaka o siteki (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 107:39). E mafai e le peresitene o le siteki ona fautuaina atu po o ai e valaau. Na te auina atu fautuaga e ala i le PTF. I le faia ai o lenei fautuaga, e tatau i le peresitene o le siteki ona anapogi ma tatalo mo le Agaga e taitaiina o ia. E tatau ona ioeina e ona fesoasoani lenei fautuaga.

Afai e faamaonia e le Korama a Aposetolo e Toasefululua le fautuaga, e mafai ona faatagaina le peresitene o le siteki e faatalanoa ma valaau le peteriaka. Ona ia tuuina atu lea o le suafa o le peteriaka mo le lagolagoina i le sauniga aoao o le isi konafesi faalesiteki e sosoo ai.

O le peresitene o le siteki e faauuina le peteriaka. Na te le faamatuuina atu lenei tiutetauave i se fesoasoani. E le tatau ona i ai se isi tagata e tutu faatasi ma ia i le taimi o le faauuga. O se peteriaka fou e muamua faauu i le tofi lena ona vaetofia ai lea e galue i se siteki patino. O se peteriaka na faauu muamua a ua toe foi mai i le tulaga e toe galue, e le toe faauuina. Peitai, e vaetofia o ia.

E tatau ona faamaumauina le faauuga i le PTF a o le’i mafai e le peteriaka ona ia faaaogaina meafaigaluega i le initoneti mo peteriaka.

O se peteriaka o loo galue, o se tasi o le korama a faitaulaga sili ma e auai o ia i fonotaga a le korama (tagai i le 29.3.5).

6.6.2

Valaauina o se Peteriaka Lona Lua a le Siteki

E masani lava e le faamaonia e le Korama a le Toasefululua le valaauina o se peteriaka lona lua mo se siteki se’i vagana ua le mafai e le peteriaka o galue nei ona tuuina atu le aofaiga o faamanuiaga o loo talosagaina. E le masani foi ona faamaoniaina e le Korama a le Toasefululua se peteriaka faaopoopo ona o le siteki e:

  • Telē i lona faataatiaga faalefaafanua.

  • Aofia ai tagata o le au paia e le tautatala i le gagana autu a le [siteki].

Afai o loo aofia ai i se siteki ia ni tagata o le ekalesia e eseese gagana e tautatala ai, e mafai e epikopo ma au peresitene o siteki ona faatagaina i latou e o atu i se peteriaka o se siteki e lata ane e mafai ona tuuina atu faamanuiaga i le gagana a le tagata lava ia o le ekalesia.

Ata
o se tamaitai talavou o loo mauaina se faamanuiaga

6.6.3

A’oa’oina o se Peteriaka Fou ua Valaauina a se Siteki

O le peresitene o le siteki e a’oa’oina se peteriaka fou faato’a valaauina a o le’i amata ona ia tuuina atu ia faamanuiaga. Na te a’oa’o atu le peteriaka e uiga i le natura paia, faalefaaaliga o lona tofi. Na te iloiloina ma le faaeteete ma le peteriaka ia faatonuga o i punaoa nei:

  • Faamatalaga ma Fautuaga mo Peteriaka

  • Fonotaga Faaleaoaoga a Taitai i le Lalolagi Atoa: O Le Peteriaka

6.6.4

Vaavaaia o le Galuega a le Peteriaka o le Siteki

O le peresitene o le siteki e vaavaaia le galuega a le peteriaka e pei ona otooto atu i le Faamatalaga ma Fautuaga mo Peteriaka. Na te le faamatuuina atu lenei tiutetauave i se tasi o ona fesoasoani. E faamanuiaina se peteriaka i se sootaga vavalalata ma lona peresitene o le siteki.

E feiloai le peresitene o le siteki ma le peteriaka a itiiti e faalua i le tausaga. La te talanoaina lagona o le peteriaka e uiga i le galuega, o le ola maloloina ma le soifua manuia o lona aiga, ma soo se mataupu e moomia ai e le peteriaka se fautuaga.

Pe a itiiti o le faalua i le tausaga, e iloilo ai e le peresitene o le siteki ia faamanuiaga na faia e le peteriaka. Pe afai e manaomia, e mafai ona ia faia ni fautuaga lautele e faatatau i mea o loo i ai i faamanuiaga a le peteriaka.

Ia faamautinoa e le peresitene o le siteki o loo vave ona tuuina atu ia kopi o faamanuiaga ua uma ona taina ia i latou e ona ia faamanuiaga. Na te faamautinoaina foi ua auina atu faamanuiaga uma i le laumua o le Ekalesia. E auina atu faamanuiaga e ala i le Patriarchal Blessing System i luga o le ChurchofJesusChrist.org. O nofoaga e le o maua ai lea polokalama, e tatau ona lafoina faamanuiaga ia le itiiti ifo ma le faa-tasi i le ta’i ono masina i le tuatusi lea:

Church History Library

Attn: Patriarchal Blessings

15 East North Temple Street

Salt Lake City, UT 84150-1600

6.6.5

O Le Lē Faalauaiteleina o Faamanuiaga Faapeteriaka

E faamautinoa e le peresitene o le siteki a uma ona tuuina atu e le peteriaka se kopi o le faamanuiaga faapeteriaka i le tagata e anaina ma auina atu i le laumua o le Ekalesia, ua faatamaiaina isi kopi uma o pepa ma ua tapeese kopi faaeletonika. E faamautinoa e le peteriaka o kopi o faamanuiaga ua tapeese mai lana komepiuta, e le mafai ona toe faaola mai.

6.6.6

Peteriaka o Ē Ua Valaauina i Se Isi Tofiga o le Ekalesia

E le mafai ona valaauina se peteriaka i se tulaga o le taitaiga o le Ekalesia se’i vagana ai ua vave faamaonia e le Korama a Aposetolo e Toasefululua le valaauga. O ia tofiga e aofia ai se tasi o le au epikopo; fautua maualuga; po o le au peresitene o le siteki, misiona, po o le malumalu. Afai e tuuina mai le faamaoniga, e tuuina atu i le peteriaka le tulaga e le o toe galue.

E mafai ona valaau se peteriaka e galue i isi valaauga e aunoa ma se faamaoniga mai le Korama a le Toasefululua. E mafai foi ona avea o ia ma fai faamauga po o se tagata fai sauniga o le malumalu.

6.6.7

Tusiupu mo Faamanuiaga Faapeteriaka

E mafai e le peresitene o le siteki po o se tasi o ona fesoasoani ona valaau ma vaetofia se tagata agavaa, ma talenia o le siteki e ta lolomiina ia faamanuiaga faapeteriaka, se’i vagana ai e mafai lava e le peteriaka ona ta lolomi e ia lava ma manao lava ia e fai. E mafai ona valaauina le silia ma le toatasi se tagata tusiupu pe a manaomia.

E tatau ona lapata’ia le tagata tusiupu o faamanuiaga uma e paia ma e le faalauaiteleina. E le tatau ona teuina se kopi o soo se faamanuiaga e le tusiupu po o le peteriaka. (Tagai i le 6.6.5.)

6.7

Faalapotopotoga a le Siteki

O faalapotopotoga o le Aualofa a le siteki, Tamaitai Talavou, Peraimeri, Aoga Sa, ma Alii Talavou e tofu taitaia e se peresitene. O nei peresitene e galulue i lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki. I siteki tetele, e mafai e se peresitene o se faalapotopotoga ona fautuaina atu se fesoasoani se toatasi pe toalua ma se failautusi latou te galulue faatasi. O le au peresitene o le siteki e iloiloina nei fautuaga.

O tiutetauave autu o nei taitai o le lagolago atu lea i le au peresitene o le siteki ma ia a’oa’o ma lagolagosua i au peresitene o faalapotopotoga a uarota. Latou te le faataunuuina tofitofiga ia e tatau ona faataunuu i tulaga faaleuarota po o le faaleaiga. Latou te le fatuina foi ni tiutetauave faaopoopo mo au peresitene o faalapotopotoga a uarota.

6.7.1

Au Peresitene o le Aualofa, Tamaitai Talavou, Peraimeri, ma le Aoga Sa a le Siteki

O le peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofiaina se tamaitai e avea ma peresitene o le Aualofa a le siteki. E valaau e ia po o se fesoasoani ua tofia ma vaetofia ia tamaitai e avea ma peresitene o Tamaitai Talavou ma le Peraimeri a le siteki. Afai e valaauina fesoasoani ma failautusi, o se tasi o le au peresitene o le siteki po o se fautua maualuga e tofia e valaauina ma vaetofia i latou.

O le au peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofiaina se fautua maualuga e avea ma peresitene o le Aoga Sa.

Ua i ai i sui auai o nei au peresitene ia tiutetauave nei:

  • Galulue i le aufono a le siteki (na o peresitene). Auai i taumafaiga e fausia le faatuatua ma faamalolosia tagata taitoatasi ma aiga i le siteki.

  • A’oa’o faamasani ia au peresitene fou o faalapotopotoga a le uarota faato’a valaauina. E aofia ai le tuuina atu o faatonuga mai le mataupu 1–4 i le tusitaulima lenei ma le mataupu mo la latou faalapotopotoga.

  • Ofo atu le lagolagosua ma a’oa’oga faifaipea. Fesootai e le aunoa ma au peresitene o faalapotopotoga a uarota e iloa ai o latou manaoga, talanoaina manaoga o tagata o loo latou tautuaina, ma faasoa atu faamatalaga mai le au peresitene o le siteki. Fetuunai ma taitai o uarota e asiasi atu i a latou fonotaga ma vasega mai lea taimi i lea taimi.

  • A’oa’o ia au peresitene o faalapotopotoga a uarota i le taimi o fonotaga faaleautaitai a le siteki (tagai i le 29.3.4). E masani lava ona faa-tasi i le tausaga ona fai. E mafai e le au peresitene o le siteki ona faataga se fonotaga lona lua pe afai e le faamatua’ia ai se avega mamafa mo ē e auai. E mafai e epikopo ona talosagaina se a’oa’oga faaopoopo mo au peresitene o faalapotopotoga a uarota.

  • Fefautuaai faatasi e le aunoa i a latou lava fonotaga faale’au peresitene (pe afai ua tofia ni fesoasoani). Talanoa e le aunoa ma le sui o le au peresitene o le siteki o loo nafa ma la latou auaunaga.

  • Ia auai i fonotaga a le aufono faamaopoopo pe a valaaulia ai e le Fitugafulu Eria (tagai i le 29.4).

  • Lauga i sauniga faamanatuga ma isi faatulagaga pe a valaaulia ai e le au peresitene o le siteki.

  • I siteki tetele, auina atu ia fautuaga i le au peresitene o le siteki mo fesoasoani ma isi e tatau ona valaau e galulue i a latou faalapotopotoga pe a manaomia ai. Mo taiala, tagai i le 30.1.1 ma le 30.1.5.

E mafai e au peresitene o le Aualofa, Tamaitai Talavou, ma le Peraimeri a le siteki ona fuafuaina i nisi taimi ni gaoioiga tuufaatasi mo a latou faalapotopotoga. O nei gaoioiga e mafai ona aofia ai tamaitai uma, tamaitai talavou, ma teineiti ta’i 8 tausaga ma luga atu i le siteki. E mafai foi ona faia na ituaiga o gaoioiga i ni siteki se toatele. E fefautuaai faatasi au peresitene e fautuaina atu ai ni gaoioiga tuufaatasi i le au peresitene o le siteki (tagai i le 20.3.1). O na ituaiga o gaoioiga o le a suitulaga i se tasi o gaoioiga a le Aualofa a le siteki (tagai i le 6.7.1.1).

6.7.1.1

Tiutetauave Faaopoopo o le Au Peresitene o le Aualofa a le Siteki

O tiutetauave faaopoopo nei o le au peresitene o le Aualofa a le siteki:

  • Galulue i le komiti a le au taitai matutua a le siteki (tagai i le 29.3.9). Afai ua valaauina se failautusi, e valaaulia foi o ia.

  • A’oa’o atu i peresitene o Aualofa a uarota ia mataupu faavae o le auaunaga ma le tausiga o i latou e manaomia le fesoasoani. Fesoasoani ia latou malamalama i la latou matafaioi e fesoasoani i epikopo i mataupu faaletino ma le ola tutoatasi.

  • A’oa’o atu ia au peresitene o le Aualofa a uarota e uiga i o latou tiutetauave mo le galuega faafaifeautalai (tagai i le 23.5.2) ma le galuega o malumalu ma talafaasolopito o aiga (tagai i le 25.2.2).

  • Faamalolosia tuafafine nofofua matutua i le siteki. Afai e i ai se komiti o talavou nofofua matutua a le siteki, o se tasi o le au peresitene e galue ai. E tonu foi lena mea pe afai e i ai se komiti a le au matutua nofofua a le siteki. (Tagai i le 14.1.1.2.)

  • E faamaopoopoina taumafaiga a le Aualofa o le siteki i taimi o faalavelave faafuasei.

E mafai e le au peresitene o le siteki ona latou fuafuaina ma faatinoina se fonotaga se tasi pe lua a le Aualofa a le siteki i tausaga taitasi mo tuafafine uma o le Aualofa i le siteki. E faia nei fonotaga i lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki. E mafai ona latou faaaofia ai auaunaga, vasega, galuega faatino, konafesi, po o mafutaga faalea’oa’oga. E mafai e le au peresitene o le Aualofa a le siteki ona faatuina ni komiti e fesoasoani pe a manaomia.

6.7.1.2

Tiutetauave Faaopoopo o le Au Peresitene o Tamaitai Talavou a le Siteki

Ua i ai i le au peresitene o Tamaitai Talavou a le siteki ia tiutetauave faaopoopo nei:

  • Galulue i le komiti a le au taitai o le autalavou a le siteki (tagai i le 29.3.10). Afai ua valaauina se failautusi, e valaaulia foi o ia.

  • I lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki, fuafua ma faamaopoopo ia gaoioiga ma tolauapiga a Tamaitai Talavou.

6.7.1.3

Tiutetauave Faaopoopo o le Au Peresitene o le Peraimeri a le Siteki

O le au peresitene o le Peraimeri a le siteki e mafai ona fuafuaina i nisi taimi ni gaoioiga faalesiteki mo tamaiti e ta’i 8 i le ta’i 11 tausaga. O nei gaoioiga e mafai ona fai mo teineiti, tamaiti, po o latou uma. Latou te mulimuli i taiala o loo i le 12.2.1.3.

Ata
o se tamaitai o loo galulue faatasi ma tamaiti

6.7.1.4

Tiutetauave Faaopoopo o le Au Peresitene o le Aoga Sa a le Siteki

Ua i ai i le au peresitene o le Aoga Sa a le siteki ia tiutetauave faaopoopo nei:

  • Galulue o ni tagata tomai faapitoa i taumafaiga a le siteki e faaleleia atili le a’oa’o mai ma le a’oa’o atu o le talalelei.

  • Faamaopoopoa ia nofoaga tutotonu mo punaoa i le siteki i nofoaga e faatatau i ai (tagai i le 13.7.2).

6.7.2

Au Peresitene o Alii Talavou a le Siteki

O le au peresitene o le siteki e valaauina ma vaetofiaina se fautua maualuga e avea ma peresitene o Alii Talavou a le siteki. O uso fautua maualuga e tofia i Tamaitai Talavou ma le Peraimeri e mafai ona valaauina ma vaetofia e avea ma ona fesoasoani.

I se siteki telē, e toatasi pe toalua ni alii e umia le Perisitua Mekisateko mai le siteki e mafai ona valaauina e avea ma fesoasoani. E mafai foi ona valaauina se e umia le perisitua e avea ma failautusi (tagai i le 6.7.3). E fautua atu e le peresitene o Alii Talavou a le siteki pe o ai e valaauina. Mo taiala, tagai i le 30.1.1 ma le 30.1.5. E valaauina ia fesoasoani ma le failautusi ma vaetofia e se uso o le au peresitene o le siteki, po o se fautua maualuga e tofia.

Ua i ai i le au peresitene o Alii Talavou a le siteki ia tiutetauave nei:

  • E galulue i le aufono a le siteki (na o le peresitene, se’i vagana o ona fesoasoani o ni fautua maualuga). Auai i taumafaiga e fausia le faatuatua ma faamalolosia tagata taitoatasi ma aiga i le siteki.

  • Galulue o se punaoa i au epikopo i o latou tiutetauave mo le usoga a le Perisitua Arona. E mafai ona aofia ai le fesoasoani ia i latou ia malamalama i o latou tiute mo korama o le Perisitua Arona, e pei ona taitaia ai e le peresitene o le siteki.

  • E fefautuaai faatasi e le aunoa i a latou lava fonotaga faale’au peresitene. Talanoa e le aunoa ma le uso o le au peresitene o le siteki o loo nafa ma la latou auaunaga.

  • Galulue i le komiti a le au taitai o le autalavou a le siteki (tagai i le 29.3.10). Afai ua valaauina se failautusi, e valaaulia foi o ia.

  • I lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki, fuafua ma faamaopoopo ia gaoioiga ma tolauapiga a le Perisitua Arona a le siteki.

  • Lauga i sauniga faamanatuga ma isi faatulagaga pe a valaaulia ai e le au peresitene o le siteki.

  • Ia auai i fonotaga a le aufono faamaopoopo pe a valaaulia ai e le Fitugafulu Eria (tagai i le 29.4).

E le faia e le au peresitene o Alii Talavou a le siteki se fonotaga faaleautaitai a le siteki. O faatonuga mo i latou e i ai tiutetauave mo korama a le Perisitua Arona e tuuina atu i fonotaga faaleautaitai perisitua i le siteki (tagai i le 29.3.3).

6.7.3

Ata
aikona, taiala mo fetuunaiga
Failautusi o Faalapotopotoga a le Siteki

E masani lava e na o siteki tetele e valaauina ai failautusi o faalapotopotoga a le siteki. O se uso o le au peresitene o le siteki po o se fautua maualuga e tofia e valaauina ma vaetofiaina i latou. I lalo o le taitaiga a peresitene o faalapotopotoga a le siteki, e mafai ona tuu atu ia i latou ia tiutetauave nei:

  • Sauniaina lisi o mataupu mo fonotaga a le au peresitene.

  • Tusitusia faamatalaga o fonotaga ma tulituliloaina ia tofitofiga.

  • Tausia isi faamaumauga ma saunia lipoti pe a talosagaina e le au peresitene.

  • Fesoasoani i le au peresitene e saunia le paketi faaletausaga mo la latou faalapotopotoga. Tuu atu faamalamalamaga mo tupe faaalu.

  • Tuuina atu a’oa’oga faamasani mo failautusi o faalapotopotoga a uarota e pei ona tofia ai. E mafai ona aofia ai faatonuga o le faamaumauina ma le lipotia o le auai.

6.8

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Tagata Tomai Faapitoa a le Siteki

E mafai e le au peresitene o le siteki ona valaau ma vaetofia ia tagata tomai faapitoa pe a manaomia ai mo faamoemoega e pei o:

  • Musika (tagai i le 19.5.3)

  • Uelefea ma le ola tutoatasi (tagai i le 22.9.4)