Ol Hanbuk mo Ol Koling
37. Ol Spesel Stek, Wod, mo Branj


“37. Ol Spesel Stek, Wod, mo Branj,” Jeneral Hanbuk: Stap Givim Seves Insaed long Jos Ia blong Jisas Kraes blong Ol Lata-dei Sent (2020).

“37. Ol Spesel Stek, Wod, mo Branj,” Jeneral Hanbuk.

Pikja
ol pipol oli stap kakae aotsaed

37.

Ol Spesel Stek, Wod, mo Branj

37.0

Fas Toktok

Wan stek presiden i save rikwestem blong stap krietem ol spesel stek, wod mo branj blong givim seves long ol memba olsem we oli putum long aotlaen blong japta ia. Blong kasem moa infomesen blong stap krietem ol spesel yunit insaed long wan misin, luk long 36.3.

Wan stek presiden i statem wan niu rikwes long Baondri mo Lidasip Rikwes. Sapos hem i no save yusum onlaen sistem, hem i save daonlodem pepa fom taem hem i klikim link we i stap. Fas Presidensi nomo i save givim apruvol.

Blong kasem sapot long ol ples insaed long Yunaeted Stet mo Kanada, ring long 1-801-240-1007. Blong ol ples aotsaed long Yunaeted Stet mo Kanada, ring long eria ofis.

37.1

Ol Wod mo Ol Branj we Oli No Yusum Lanwis blong Manples

Wan stek presiden i save proposem blong oli krietem wan Lanwis wod o branj blong ol stek memba we (1) oli no toktok lokol lanwis, o (2) oli yusum saen lanwis.

Wan stek presiden i save propos tu blong krietem wan lanwis wod o branj we i tekem ol memba blong wan o moa long wan stek we oli kolkolosap long olgeta. Ol stek presiden we oli stap, oli mekem plan mo oli kodinetem rikwes ia. Wan long ol stek we i tekpat bae i responsibol long wod o branj ia.

Ol Minimom Samting blong Kasem blong Krietem Wan Lanwis Wod o Branj Insaed long Wan Stek

Wod

Branj

Namba blong ol memba (aktiv mo lesaktiv)

Wod

125

Branj

No gat minimom

Namba blong olgeta we oli kasem Melkesedek Prishud we oli aktiv mo stap pem wan ful taeting, we oli save holem wok long ol lidasip posisen

Wod

1 blong evri 20 memba (aktiv mo lesaktiv). I mas gat wan minimom blong 15 man.

Branj

4

Ol baondri blong wan lanwis yunit i folem ol baondri blong ol nomol wod, branj mo stek.

Ol pikinini mo ol yut blong wan lanwis yunit oli save mekem kombaen klas wetem wan nomol yunit sapos oli wantem (luk long 29.2.8).

Luk long 36.3 long saed blong ol lanwis branj insaed long wan misin. Luk long 36.4.2 blong luk ol gaedlaen blong givim nem long ol wod mo ol branj.

Pikja
yut we i toktok

37.1.1

Membasip Insaed long Wan Lanwis Wod o Branj

  • Ol memba oli mas laef insaed long ol baondri blong lanwis wod o branj ia.

  • Ol memba oli save jusum blong oli memba blong lanwis yunit o eria yunit blong olgeta.

  • Membasip rekod blong wanwan i mas stap long yunit ia we hem i stap go long hem.

37.1.2

Lidasip insaed long wan Lanwis Wod o Branj

  • Plante taem, bisop o branj presiden mo ol kaonsela blong hem, oli singaotem olgeta we oli stap insaed long baondri blong lanwis yunit ia nomo. Bae oli mekem eksepsen blong ol lida we oli no stap laef insaed long ol baondri blong yunit sapos oli stap laef insaed long stek we i responsibol long yunit ia.

  • Fas Presidensi i apruvum hemia bifo oli singaotem wan bisop.

  • Plante taem, oli singaotem ol nara lida mo tija aot long membasip blong wod o branj.

37.2

Ol Yang Singgel Adalt Wod mo Branj Insaed long Wan Eria blong Stek

Stek presiden i save propos blong krietem wan yang singgel adalt wod o branj (blong ol memba we oli gat 18 kasem 30 yia) sapos stek i gat inaf aktiv yang singgel adalt we oli wantem atendem. Oli mas lukluk long ol samting ia:

  • Hao nao hemia bae i jenisim progres mo spirit divelopmen blong wanwan yang singgel adalt. Hemia i tekem tu janis blong olgeta blong tekpat long evri saed blong wok blong God blong fasin blong sevem man mo fasin blong kam olsem wan god (luk long 1.2

  • Wanem bae i kamaot long ol eria yunit ia we ol yang singgel adalt oli stap long hem, bae i pulum ol memba oli kam.

  • Travel taem mo mane blong spendem we i mas kam long ol yang singgel adalt mo ol lida.

Ol stek presiden i save propos tu blong stap krietem wan wod o branj we insaed i gat ol memba blong wan, o moa long wan stek we oli stap raonabaot. Ol stek presiden oli mas tingting se ol maltistek aktiviti bae oli mitim ol nid blong ol yang singgel adalt, o bae i moa gud blong krietem wan wod o branj. Wan long ol stek we i tekpat bae i responsibol long wod o branj ia.

Wan Eria blong stek wetem ol baondri we oli go ova long hemia blong wan yang singgel adalt stek, i no mas gat wan yang singgel adalt yunit blong hemwan.

Smol Samting we I Nidim blong Kasem blong Krietem Wan Yang Singgel Adalt Yunit Insaed long Wan Stek

Wod

Branj

Namba blong ol aktiv memba

Wod

125

Branj

50

Namba blong olgeta we oli kasem Melkesedek Prishud we oli aktiv mo stap pem wan ful taeting, we oli save holem wok long ol lidasip posisen

Wod

1 blong evri 20 memba (aktiv mo lesaktiv). I mas gat wan minimom blong 15 man.

Branj

4

Plante taem, bae wan yang singgel adalt wod i no mas gat ova long 225 aktiv memba.

Luk long 36.4.2 blong luk ol gaedlaen blong givim nem long ol wod mo ol branj.

37.2.1

Membasip Insaed long Wan Yang Singgel Adalt Wod o Branj we I Stap Insaed long Wan Eria blong Stek

  • Ol memba oli mas ol yang singgel adalt (18–30 yia), we oli stap laef insaed long ol baondri blong yang singgel adalt wod o branj ia.

  • Ol yang singgel adalt oli save jusum blong oli memba blong yang singgel adalt yunit o eria yunit blong olgeta.

  • Membasip rekod blong wanwan i mas stap long yunit ia we hem i stap go long hem.

  • Sapos stek presiden i filim se hemia bae i helpem wan lesaktiv yang singgel adalt insaed long stek blong hem, hem i save apruvum blong oli transferem membasip rekod aot long eria yunit i go long yang singgel adalt yunit. Taem we lesaktiv memba ia i kam aktiv bakegen, hem i save jusum se bae hem i stap go long yang singgel adalt yunit o bae i go long eria yunit.

  • Ol yang singgel adalt papa o mama (18–30 yia) we oli gat ol pikinini long hom, oli gohed blong stap long eria yunit blong olgeta. Be, ol papa mo mama oli save go long ol aktiviti blong wan yang singgel adalt yunit.

  • Ol memba oli no stap go long wan yang singgel adalt yunit taem we oli mared, o taem oli kasem 31 yia. Luk long 37.5 blong ol yang singgel adalt memba we oli gat 31 kasem 45 yia.

37.2.2

Lidasip Insaed long Wan Yang Singgel Adalt Wod o Branj we I Stap Insaed long Wan Eria blong Stek

  • Bisop/branj presiden i mas wan mared man, we i save mekem gud jajmen mo i gat eksperiens. Fas Presidensi i apruvum hemia bifo oli singaotem wan bisop. Plante taem, bisop o branj presiden oli stap laef insaed long baondri blong yang singgel adalt yunit ia nomo. Bae i gat eksepsen blong ol yang singgel adalt yunit we oli givim seves long ol yunivesiti mo kolej.

  • Ol kaonsela blong bisop oli save stap olsem ol memba blong yunit. O, maet bae i gat ol nara singgel o mared man we oli stap laef insaed long baondri blong yunit. Oli mas ol hae pris. Sapos oli singaotem wan man blong i kam kaonsela insaed long wan bisoprik be hem i no wan hae pris, bae bae stek presiden i meksua se oli mas odenem hem i kam hae pris bifo oli setem hem apat.

  • Wan branj presiden mo ol kaonsela blong hem oli ol hae pris o ol elda.

  • Ol nara lida mo tija, oli singaotem olgeta aot long ol yang singgel adalt we oli memba blong yunit ia.

37.3

Ol Yang Singgel Adalt Stek mo Wod mo Branj blong Olgeta

Taem i gat ol bigfala namba blong ol yang singgel adalt we oli stap laef long wan smol eria, kolosap long ol yunivesiti o kolej, oli save oganaesem wan o moa long wan stek blong ol yang singgel adalt.

Ol Minimom Samting blong Kasem blong Krietem Wan Yang Singgel Adalt Stek, Wod, o Branj

Yang singgel adalt stek

  • 1,500 memba (aktiv mo lesaktiv)

  • 5 wod

Yang singgel adalt wod insaed long wan yang singgel adalt stek

  • 125 memba (aktiv)

  • 1 man we i kasem Melkesedek Prishud we i aktiv mo stap pem wan ful taeting, blong evri 20 memba (aktiv mo lesaktiv,) bae hem i save holem wok long wan lidasip posisen. I mas gat wan minimom blong 15 man.

Yang singgel adalt branj insaed long wan yang singgel adalt stek

  • 50 memba (aktiv)

  • 4 we oli kasem Melkesedek Prishud mo oli aktiv mo stap pem wan ful taeting, we oli save holem wok long ol lidasip posisen

Wan eria blong stek wetem ol baondri we oli go ova long hemia blong wan yang singgel adalt stek, i no mas gat wan yang singgel adalt yunit blong hemwan.

Wan yang singgel adalt yunit we i stap insaed long wan eria blong stek, oli save transferem i go long wan yang singgel adalt stek nomo sapos:

  • Ol baondri blong hem oli stap insaed, o kolosap long yang singgel adalt stek.

  • Ol presiden blong tufala stek ia i agri blong askem transfea ia.

Luk long 36.4.1 mo 36.4.2 blong luk ol gaedlaen blong givim nem long ol wod mo ol branj.

37.3.1

Membasip Insaed long Wan Yang Singgel Adalt Stek mo Ol Wod o Ol Branj blong Hem

  • Ol memba oli mas ol yang singgel adalt (18–30 yia), we oli stap laef insaed long ol baondri blong yang singgel adalt wod o branj ia.

  • Evri aktiv mo lesaktiv yang singgel adalt insaed long baondri blong stek, we oli no stap laef long haos wetem papa mo mama, tugeta, oli memba blong yang singgel adalt stek, be nomo sapos oli jusum blong go long eria yunit blong olgeta.

  • Ol yang singgel adalt we oli stap long hom wetem papa mo mama blong olgeta oli save jusum blong oli ol memba blong yang singgel adalt yunit blong olgeta, o blong eria yunit blong olgeta.

  • Membasip rekod blong wanwan i mas stap long yunit ia we hem i stap go long hem.

  • Ol yang singgel adalt papa o mama (18–30 yia) we oli gat ol pikinini long hom, oli gohed blong stap long eria yunit blong olgeta. Be, ol papa mo mama oli save go long ol aktiviti blong wan yang singgel adalt yunit.

  • Ol memba oli no stap go long wan yang singgel adalt yunit taem we oli mared, o taem oli kasem 31 yia. Luk long 37.5 blong ol yang singgel adalt memba (31–45 yia).

37.3.2

Lidasip Insaed long Wan Yang Singgel Adalt Stek mo Ol Wod o Ol Branj blong Hem

  • Stek presiden, stek petriak, ol bisop, mo ol branj presiden, oli mas ol mared man we oli gat gud jajmen mo oli gat eksperiens. Fas Presidensi i mas givim apruvol bifo oli singaotem wan bisop. Bae oli save singaotem olgeta we oli stap aotsaed long stek, olsem we Eria Presidensi i talem. Olgeta we oli givimaot ol koling ia, oli toktok faswan wetem stek presiden blong huia oli wantem singaotem blong kasem apruvol blong hem. Blong kasem samfala gaedlaen, luk long japta 30.

  • Ol kaonsela blong stek presiden, ol hae kaonsela, ol kaonsela blong bisoprik, mo ol kaonsela blong ol branj presidensi, oli ol man we save singgel, o oli ol man we oli mared. Stek Rilif Sosaeti presiden mo kaonsela oli ol woman we oli singgel, o ol woman we oli mared. Stek Sandei Skul Presiden mo kaonsela, oli save ol man we oli singgel, o ol man we oli mared. Ol lida ia, maet oli memba blong stek. O maet oli stap aotsaed long ol baondri blong stek olsem we Eria Presidensi i talem.

  • Ol kaonsela blong wan bisop, oli mas ol hae pris. Sapos oli singaotem wan man blong i kam kaonsela insaed long wan bisoprik be hem i no wan hae pris, bae bae stek presiden i meksua se oli mas odenem hem i kam hae pris bifo oli setem hem apat. Wan branj presiden mo ol kaonsela blong hem oli ol hae pris o ol elda.

  • I nid blong gat apruvol blong Kworom blong Olgeta Twelef Aposol bifo oli singaotem wan petriak.

  • Long ol wod mo ol branj, ol nara lida mo tija, oli singaotem olgeta aot long ol yang singgel adalt we oli memba blong yunit ia.

37.4

Ol Stek mo Ol Wod blong Ol Mared Studen

Oli save krietem ol stek mo ol wod blong ol mared studen blong i givim seves long ol memba we oli ol mared studen, we oli stap laef kolosap long wan yunivesiti o wan kolej.

Minimom Samting blong Kasem blong Krietem Wan Stek o Wod blong Ol Mared Studen

Stek blong ol mared studen

  • 1,500 memba (aktiv mo lesaktiv)

  • 5 wod

Wod blong ol mared studen

  • 125 memba (aktiv mo lesaktiv)

  • 1 man we i kasem Melkesedek Prishud we i aktiv mo stap pem wan ful taeting, blong evri 20 memba (aktiv mo lesaktiv,) bae hem i save holem wok long wan lidasip posisen. I mas gat wan minimom blong 15 man.

Luk long 36.4.1 mo 36.4.2 blong luk ol gaedlaen blong givim nem long ol wod mo ol branj.

37.4.1

Membasip Insaed long Ol Stek mo Ol Wod blong Ol Mared Studen

  • Ol memba oli mas ol mared studen we oli stap laef insaed long baondri blong wod blong ol mared studen.

  • Ol mared studen oli save jusum blong oli stap ol memba blong mared studen wod, o eria yunit blong olgeta.

  • Ol membasip rekod oli mas stap long yunit ia we famli i stap go long hem.

37.4.2

Lidasip Insaed long Ol Stek mo Ol Wod blong Ol Mared Studen

Luk long 37.3.2 mo yusum ol semfala gaedlaen.

37.5

Ol Singgel Adalt Wod

Plante taem, ol singgel adalt memba (31–45 yia,) oli givim seves long olgeta long wan moa gud wei insaed long ol eria yunit. Olsem wan eksepsen, wan stek presiden i save givim tingting blong krietem wan singgel adalt wod.

Wan stek presiden i save propos tu blong stap krietem wan singgel adalt wod wetem ol memba we oli kamaot long wan o moa long wan stek we oli stap raonabaot. Ol stek presiden we oli stap, oli mekem plan mo oli kodinetem rikwes ia. Wan long ol stek we i tekpat bae i responsibol long wod ia.

Ol Minimom Samting blong Kasem blong Krietem Wan Singgel Adalt Wod Insaed long Wan Stek

Namba blong ol memba (aktiv mo lesaktiv)

125

Namba blong olgeta we oli kasem Melkesedek Prishud we oli aktiv mo stap pem wan ful taeting, we oli save holem wok long ol lidasip posisen

1 blong evri 20 memba (aktiv mo lesaktiv). I mas gat wan minimom blong 15 man.

Luk long 36.4.2 blong luk ol gaedlaen blong givim nem long ol wod.

37.5.1

Membasip Insaed long wan Singgel Adalt Wod

  • Ol memba oli mas ol singgel adalt (31–45 yia), we oli stap laef insaed long ol baondri blong singgel adalt wod ia.

  • Ol singgel adalt oli save jusum blong oli memba blong singgel adalt wod o eria yunit blong olgeta.

  • Membasip rekod blong wanwan i mas stap long yunit ia we hem i stap go long hem.

  • Ol singgel adalt papa o mama (31–45 yia) we oli gat ol pikinini long hom, oli gohed blong stap long eria yunit blong olgeta. Be, ol papa mo mama oli save go long ol aktiviti blong wan singgel adalt wod.

  • Ol memba oli no stap go long wan singgel adalt wod taem we oli mared, o taem oli kasem 46 yia.

37.5.2

Lidasip Insaed long wan Singgel Adalt Wod

  • Bisop i mas wan hae pris we i mared, we i save mekem gud jajmen mo i gat eksperiens. Fas Presidensi i mas givim apruvol bifo oli singaotem wan bisop.

  • Ol kaonsela blong bisop, maet oli ol memba blong yunit ia. O, maet bae i gat ol nara singgel o mared man we oli stap laef insaed long baondri blong yunit. Oli mas ol hae pris. Sapos oli singaotem wan man blong i kam kaonsela insaed long wan bisoprik be hem i no wan hae pris, bambae stek presiden i meksua se oli mas odenem hem i kam hae pris bifo oli setem hem apat.

  • Ol nara lida mo tija, oli singaotem olgeta aot long ol singgel adalt we oli memba blong wod ia.

37.6

Ol Wod mo Branj blong Ol Memba Wetem Ol Spesel Situesen

Wan stek presiden i save givim tingting blong krietem ol wod o ol branj blong ol memba we oli stap long ol spesel situesen, olsem olgeta we oli stap long ol kea senta, ol tritmen program, o ol kalabus.

Plante taem, olgeta we oli singaotem olgeta blong givim seves long ol yunit ia oli mas laef insaed long stek ia we i responsibol long yunit ia.

Luk long 36.3 blong kasem infomesen abaot ol branj insaed long wan misin, blong ol yang singgel adalt mo ol singgel adalt; ol memba we oli no toktok long lokol lanwis; ol memba we oli stap long ol kea senta, ol tritmen program, o ol kalabus; o ol memba we oli stap long militeri.

Luk long 36.4.2 blong luk ol gaedlaen blong givim nem long ol wod mo ol branj.

Pikja
ol woman oli stap smael

37.7

Ol Grup Insaed long Ol Stek, Ol Misin, mo Ol Eria

Ol grup oli ol smol kam tugeta blong ol memba we oli givim raet from, we wan bisop, wan branj presiden o misin presiden i lukluk ova long hem. Stek o misin presiden i save mekem rikwes blong stap krietem wan grup folem ol situesen ia:

  • Travel blong ol memba blong save mit long wan wod o branj i had tumas.

  • Wan smol namba blong ol memba oli toktok long wan lanwis we i defren long hemia we oli toktok long hem insaed long wod o branj.

  • Ol memba insaed long militeri, oli givim bes seves long olgeta taem oli stap insaed long wan grup (luk long 38.9.4).

Blong propos blong krietem wan grup, stek o misin presiden i sendem wan rikwes i go long Eria Presidensi. Eria Presidensi nomo i save givim apruvol blong rikwes ia.

Insaed long wan grup i mas gat tu (2) memba. Wan i mas wan pris insaed long Aronik Prishud we i klin inaf, o i wan we i kasem Melkesedek Prishud mo i klin inaf.

Long ol stek, stek presiden i save givim wok long wan bisop o long wan branj presiden blong oganaesem mo lukaotem grup ia. Long ol misin, misin presiden i givim wok long wan branj presiden blong i oganaesem mo i lukaotem grup ia.

Plante taem, oli save krietem wan grup blong i givim seves long ol memba we oli stap laef insaed long wan o moa long wan yunit insaed long wan stek o distrik. Grup membasip i blong olgeta nomo we oli stap laef insaed long ol baondri blong yunit o ol yunit we oli tekpat. Ol grup ia oli no save krosem ol baondri blong stek o distrik.

Stek presiden, misin presiden, bisop, o branj presiden i save singaotem wan grup lida, mo i setem hem apat. Wan grup lida i oganaesem mo i lidim ol grup miting, we i tekem tu wok blong blesem mo pasem sakramen.

Wan grup lida i no holem ol ki blong prishud, mo hem i no gat raet blong:

  • Risivim ol taeting mo ol ofring.

  • Givim kaonsel long ol memba abaot ol series sin.

  • Givim ol aksen we oli strong o no strong blong stopem sam samting long saed blong membasip.

  • Mekem ol nara diuti we i nidim ol ki blong prishud.

Long wan wei, ol grup oli stap yusum Besik Yunit Program (luk long 36.6).

Ol membasip rekod blong ol memba blong grup, oli kipim olgeta insaed long branj o wod we i lukaot long grup ia.

Hedkwota blong Jos i no givim wan yunit namba long ol grup.

Taem we i gat wan grup we i kwalifae blong stap olsem wan grup, stek o misin presiden i save proposem blong hem i kam wan branj.

37.8

Ol Jos Yunit long Ol Ples we I Gat Militeri long Hem

Blong luk ol instraksen long saed blong krietem ol wod mo ol branj, mo ol seves memba grup we oli stap mit long ol ples blong militeri, luk long 38.9.4.