Tusitaulima ma Valaauga
30. Valaauga i le Ekalesia


“30. Valaauga i le Ekalesia,” Tusitaulima Aoao: Auauna Atu i Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai (2020).

“30. Valaauga i le Ekalesia,” Tusitaulima Aoao.

Ata
tagata o loo sii lima taumatau

30.

Valaauga i le Ekalesia

30.0

Faatomuaga

Na tuuina atu e le Tama Faalelagi ia Iesu Keriso se misiona paia e faataunuu (tagai i le Luka 4:18–19; Ioane 6:38; 3 Nifae 27:14–16). I le taimi o Lana galuega, sa faatuatuaina e le Faaola Ona soo i tiutetauave taua (tagai i le Luka 10:1–9). E faapena foi, e valaauina e le Alii ia alii ma tamaitai e auauna atu i le Ekalesia e ala i valaaulia musuia mai Ana auauna. O nei avanoa e auauna ai ua ta‘ua o valaauga.

O valaauga e tuu atu ai i tagata o le ekalesia ia avanoa e lagona ai le olioli i le auauna atu i le Atua e ala i le tautuaina o Ana fanau (tagai i le Mosaea 2:17). O valaauga foi e fesoasoani ai i tagata o le ekalesia e faateleina lo latou faatuatua ma latalata atili ai i le Alii.

E le talafeagai ona faufau i valaauga patino i le Ekalesia (tagai i le Mareko 10:42--45; Mataupu Faavae ma Feagaiga 121: 34–37). E le “siitia” foi tagata o le Ekalesia mai lea valaauga i se isi. A maea ona auauna i se tasi valaauga, e le tatau ona latou faamoemoe e maua se valaauga e sili atu se tiutetauave pe taualoa. O le auauna atu ma le faamaoni i se valaauga e sili ona taua nai lo le valaauga lava ia. E faamamaluina e le Alii le tuuto atu o i latou uma e auauna atu i Lana Ekalesia.

O le mataupu lenei o loo faamatala atu ai le ala e valaauina ai tagata e galulue i le Ekalesia ma le ala e faamalolo ai i latou mai o latou valaauga. O loo aofia ai foi se Siata o Valaauga o loo avatu ai faamatalaga e uiga i le tuuina atu o valaauga patino, lagolagoina o tagata i o latou valaauga ma le vaetofiaina o i latou (tagai i le 30.8).

30.1

Filima’otiina Po o Ai e Valaau

30.1.1

Taiala Lautele

O i latou o e auauna i le Ekalesia e valaauina e le Atua (tagai i le Eperu 5:4; Mataupu Faavae o le Faatuatua 1:5). E saili e taitai le taitaiga a le Agaga i le filima’otiina po o ai e valaau (tagai i le 4.2.6). Latou te manatulia foi:

  • Le agavaa o le tagata (e pei ona filima’oti ai i se faatalanoaga).

  • Meaalofa ma tomai o i ai i le tagata, pe mafai foi ona atia’e, e faamanuia ai isi.

  • O tulaga patino o le tagata, e aofia ai lona soifua maloloina ma le galuega.

  • O le aafiaga o le valaauga e ono i ai i le faaipoipoga ma le aiga o le tagata.

O valaauga taitasi e tatau ona manuia ai tagata o loo auauna atu i ai, le tagata o loo faia le auaunaga, ma le aiga o le tagata. O valaauga e tuu atu ai foi i tagata ia avanoa e tuputupu a’e ai.

E faamanuiaina tagata mo osigataulaga latou te faia e auauna ai i le Ekalesia. Peitai, e le tatau i se valaauga ona tuu atu ai avega e le talafeagai i luga o tagata taitasi ma aiga. E le tatau foi i valaauga ona faafaigata ai i tagata ona faataunuu o latou tiutetauave faalegaluega.

E masani lava, e valaauina tagata taitasi e auauna atu i le na o le tasi le valaauga i le taimi, e faaopoopo i le avea ai ma se uso po o se tuafafine o auaunaga. O tuusaunoaga e ao ona seāseā tupu ma ia iloilo foi ma le lototatalo. E le tau manaomia ona faatumu ia tofiga uma e ono i ai.

Pe a oo ina tuuina atu se valaauga i se tagata ua faaipoipo, e faamautinoa e taitai ua silafia e le toalua ma lagolagoina le valaauga.

A o lei tuuina atu se valaauga i se alii talavou po o se tamaitai talavou, ia maua mai e taitai se faamaoniga mai se tasi o matua po o se e tausia.

A o le’i tuuina atu se valaauga, e iloilo mae’ae’a lelei e le epikopo le pepa faamaumau o le tagata ina ia faamaonia ai e le o i ai se faamatalaga faaopoopo po o se tapuia’iga aloaia. Afai e moomia ona tuuina atu le valaauga a o lei i ai le pepa faamaumau i le uarota, e faafesootai e le epikopo le epikopo talu ai o le tagata.

A o lei tuuina atu e se taitai o le siteki se valaauga, e feutagai muamua ma le epikopo o le tagata e talanoaina ai le agavaa o le tagata ma isi tulaga e mafai ona aafia ai lana auaunaga (e pei o mea o loo faamatala atu i luga).

30.1.2

Valaauga mo Tagata Fou

O avanoa e auauna ai e fesoasoani i tagata e tuputupu ae ai faaleagaga. O le auauna atu faatasi e mafai foi ona fesoasoani i tagata e fausia ai sootaga vavalalata. E faapitoa le taua o lenei mea i tagata fou.

E tuu atu e taitai o le uarota i tagata fou ia avanoa e auauna atu ai i le taimi lava e maea ai ona papatiso ma faamauina i latou. O tagata fou e i ai ni tomai eseese. E valaaulia ma le agaga tatalo e taitai i latou e auauna atu i ni auala o le a fesoasoani ai ia i latou e tuputupu ae patino ma faamanuiaina ai isi. O nisi tagata ua saunia loa lava mo valaauga. O isi atonu e manaomia ni tofiga mo se taimi le tumau e fesoasoani latou te saunia ai mo le mauaina o valaauga. Tagai foi i le 23.2 ma le 23.5.1.

30.1.3

O Valaauga mo i Latou E Le o Ni Tagata o le Ekalesia

O tagata e le o ni tagata o le Ekalesia, e mafai ona valaauina i nisi o tofiga, e pei o le ta okeni, taitai musika, po o se valaauga e fesoasoani ai e fuafua ni gaoioiga. Peitai, e le tatau ona valaauina o ni faiaoga, sui auai o au peresitene o korama po o faalapotopotoga, po o ni taitai musika o le Peraimeri.

O se tagata o i ai tapuia’iga mamafa i lona avea ai ma tagata auai o le ekalesia pe ua soloia mai le Ekalesia, e le mafai ona tuu atu i ai se valaauga (tagai i le 32.11.3 ma le 32.11.4).

30.1.4

Lē Faalaua’iteleina

O valaauga ma faamalologa mai valaauga e paia. Ona o lenei mea, e tausisia ai e taitai le le faalauaiteleina o valaauga ma faamalologa ua faamoemoe e tuuina atu. E faasoa atu e taitai na faamatalaga i se taimi ma i se nofoaga e ogatusa ma lona natura paia.

Mo se faataitaiga, o se tagata ua iloiloina mo se valaauga, e le faailoaina i ai seia oo ina tuuina atu i ai le valaauga. E fesoasoani lena e aloese ai mai le faamaasiasia pe afai e le tuuina atu le valaauga.

E le gata i lea, e na o i latou e moomia ona iloaina, e pei o se toalua ma se au peresitene o se faalapotopotoga o loo i ai le tiutetauave mo le tofiga, e logoina a o lei tuuina atu le tagata mo le lagolagoina.

30.1.5

Fautuaga ma Faamaoniga mo Valaauga

O le Siata o Valaauga o loo faailoa mai ai po o ai e mafai ona faia le fautuaina atu mo valaauga taitasi ma pe o ai foi e tuuina atu le faamaoniga (tagai i le 30.8). I nisi o tulaga, e tuuina atu e taitai o korama ma faalapotopotoga ni fautuaga i au peresitene o le siteki po o le au epikopo. Latou te faia ma le agaga tatalo, e saili ai musumusuga e uiga i tagata e fautuaina atu. E mafai foi ona latou fefautuaa’i ma le au epikopo po o le au peresitene o le siteki.

E tatau i peresitene o siteki ma epikopo ona iloiloina ma le toto’a ia fautuaga taitasi, ma ia iloa sa lauiliuina ma le agaga tatalo. O le au epikopo po o le au peresitene o le siteki e i ai le tiutetauave faaiu e maua musumusuga e uiga i le tagata e valaauina. Pe a manaomia ai, e mafai ona latou talosagaina le toe fautuaina mai o se isi.

Afai e musuia se epikopo po o se peresitene o le siteki e valaau se tasi e ese mai le tagata na fautuaina atu, e le faapea ai sa le’i musuia le fautuaga. Atonu sa i ai i le epikopo po o le peresitene o le siteki ni faamatalaga sa lei maua e i latou na avatua le fautuaga.

Ata
tamaitai o loo faitau i se tamaitiiti

30.2

Tuuina Atu o se Valaauga

O le mauaina o se valaauga e auauna atu e tatau ona avea o se aafiaga ’anoa faaleagaga mo se tagata o le au paia. O valaauga e auauna atu i le Alii e paia ma o ni avanoa e tumu i le fiafia. E ta’u atu e taitai lenei mea i le ala latou te tuu atu ai se valaauga. E le tatau ona latou tuuina atu ni valaauga i se tulaga faasamasamanoa.

O le Siata o Valaauga o loo faailoa atu ai po o ai e mafai ona tuuina atu valaauga taitasi (tagai i le 30.8). A uma ona maua mai faamaoniga e tatau ai, e talanoa le taitai ua faamaonia ma le tagata ia malamalama ai pe mafai ona auauna atu le tagata i ona tulaga o i ai. E saili foi e le taitai ia malamalama pe o agavaa ma loto le tagata e auauna.

Pe a tuuina atu e se taitai se valaauga, na te faamatala atu i ai o le valaauga e mai le Alii. Afai e manaomia, e mafai ona ia tuuina atu i le tagata se taimi e mafaufau ai ma le agaga tatalo i le valaauga, ma sailia lana lava faamautuuga faaleagaga.

E mafai foi e le taitai ona:

  • Faamalamalama atu le faamoemoega, le taua, ma tiutetauave o le valaauga.

  • Fesoasoani i le tagata e taulai muamua atu i tagata o le a ia auauna i ai. (Pe a tatau ai, e tuuina atu e le taitai se lisi o nei tagata mai le Punaoa mo Taitai ma Failautusi.)

  • Fautuaina le tagata e saili le Agaga o le Alii i le faataunuuina o le valaauga.

  • Molimau atu o le a fesoasoani le Alii i le tagata ma o le a faamanuiaina o ia mo le auauna atu faamaoni.

  • Ta’u atu i le tagata pe o ai o le a tuuina atu aoaoga faamasani ma le lagolago mo le valaauga.

  • Ta’u atu i le tagata pe o ai e lipoti i ai i ana taumafaiga.

  • Faailoa atu i le tagata soo se fonotaga e tatau ona ia auai, ma soo se punaoa o loo maua.

  • Fesoasoani i le tagata ia iloa pe o le a le tele o le taimi e manaomia ona tuuto atu i le valaauga.

  • Talanoaina soo se atugaluga faapitoa po o luitau o le valaauga.

  • Tali fesili atonu o i ai i le tagata.

Afai ua faaipoipo le tagata, e valaaulia e le taitai le toalua ia i ai pe a tuuina atu le valaauga.

Afai o le valaauga e aofia ai le galulue faatasi ma tamaiti po o le autalavou, e faamatala atu e le taitai e faapea e manaomia e le tagata ona faamae’a le aoaoga faamasani mo le puipuiga o tamaiti ma le autalavou. O loo maua lenei aoaoga faamasani i le ProtectingChildren.ChurchofJesusChrist.org. E ao i le tagata ona faamae’aina i totonu o le masina e tasi talu ona lagolagoina ma tausaga taitolu uma e mulimuli mai.

30.3

Lagolagoina o Tagata o le Ekalesia i Valaauga

O i latou e valaauina i le tele o tofiga o le Ekalesia, e tatau ona tuuina atu mo le lagolagoina a o lei amata ona latou galulue (tagai i le Mataupu Faavae ma Feagaiga 28:13; 42:11). O le lagolagoina o i latou ua valaau e auauna atu, e tuuto atu ai e tagata o le au paia la latou lagolago ma le naunautaiga e fesoasoani.

O le Siata o Valaauga o loo faailoa atu ai pe manaomia le lagolagoina ma pe o ai e auai ai (tagai i le 30.8). O le taitai na vaaia le tuuina atu o le valaauga, po o se taitai perisitua na te faatagaina, e tuuina atu le tagata mo le lagolagoina.

O le tagata e faatautaia le lagolagoina na te muai faasilasila atu po o ai ua faamalolo mai le tofiga (pe a tatau ai). Na te valaaulia ia tagata o le au paia e tuuina atu se faailoga o le faafetai mo le auaunaga a le tagata (tagai i le 30.6).

Pe a tuuina atu se tagata mo se palota lagolago, e valaaulia o ia e se taitai perisitua ua faatagaina, ina ia tulai. E mafai ona faaaoga e le taitai ia faaupuga e pei o lea:

“O [Igoa] ua tofia i le [tofiga]. O e finagalo e lagolagoina [o ia], ia faailoa mai i le sii o le aao. [Faatali mo sina minute.] O i latou e faatuiese, pe afai e i ai, ia faailoa mai. [Faatali laitiiti.]”

O le tagata o loo tuuina atu lona suafa, e tatau ona auai i le lagolagoina. Afai e sili atu ma le tasi ni tagata o loo tuuina atu, e mafai ona lagolagoina faatasi o se vaega.

Afai e i ai se tagata tulaga lelei o le au paia e tetee i le valaauga, e feutagai faalilolilo na o i la’ua ma le taitai pulefaamalumalu po o se taitai perisitua e tofia pe a maea le sauniga. E saili le taitai ia malamalama pe aisea na tetee ai le tagata. E fesili atu o ia pe o iloa e le tagata se amioga e mafai ona faaleaogaina ai le tagata mai le auauna atu i le tofiga. Afai e le iloa e le tagata na tetee se amioga faapea, e fautuaina o ia e lagolago ma fesoasoani i le tagata i le valaauga.

E na o tagata e tulaga lelei e mafai ona auai i le palota lagolago. Peitai, afai e i ai i se tagata e le lotu po o se tagata lotu foi e le tulaga lelei ni popolega e uiga i le mea na fai, e mafai ona ia faasoa atu na mea i le epikopo po o le peresitene o le siteki i se tulaga faalilolilo pe a maea le sauniga.

30.4

Vaetofiaina o Tagata o le Au Paia e Auauna Atu i Valaauga

O i latou o e e valaauina i le tele o tofiga o le Ekalesia, e tatau ona vaetofia. O le Siata o Valaauga o loo faailoa atu ai po o ai e mafai ona faia le vaetofiaga (tagai i le 30.8). E masani ona tupu lenei mea pe a uma ona lagolagoina tagata ma a o lei amata ona latou auauna atu.

Ina ia vaetofia se tagata i se valaauga o lona uiga o le tuuina atu lea ia te ia o le pule e galue ai i lena valaauga (tagai i le 3.4.3.1). O le vaetofiaina e aofia ai foi se faamanuiaga ma folafolaga e taialaina ai e le Agaga. Mo nisi faamatalaga, tagai i le 18.11.

Ata
tamaitai o loo maua se faamanuiaga o le perisitua

30.5

Umi o le Auaunaga

I le tele e mafai ai, e faataga e taitai ia tagata e auauna atu i o latou valaauga ia lava le umi e faavaeina ai ni sootaga malolosi ma i latou e auauna atu i ai. Atonu foi e manaomia e tagata se taimi e aoao ai ma tuputupu ae i o latou tiutetauave. E mafai ona faapitoa le taua o lenei mea mo taitai o le autalavou ma tamaiti faapea foi peresitene o le Aualofa ma le korama a toeaina. O le umi e sili ona lelei o le auaunaga mo taitai e eseese lava, ae o le lua i le lima tausaga e tele ina lava lea.

30.6

Faamaloloina o Tagata o le Ekalesia mai Valaauga

O le tele o tulaga, e faamalolo ia tagata mai valaauga pe a musuia e le Alii o latou taitai e faamalolo i latou. O nisi tagata, e pei o peresitene o siteki ma misiona, e masani ona faamalolo pe a mavae se vaitaimi faatulagaina. E mafai foi ona faamalolo se tagata mo isi mafuaaga, e pei o ni tulaga faaletagata lava ia ma faaleaiga.

Afai e faamalolo se peresitene po o se epikopo, e otometi foi ona faamalolo ai ma ona fesoasoani. O isi i le faalapotopotoga, e pei o failautusi, ma faiaoga, e le otometi ona faamalolo.

O faamalologa mai valaauga o le Ekalesia e faia e se tagata e tutusa le maualuga o le pule e pei o le tagata na tuuina atu valaauga. Mo se faataitaiga, afai e tuuina atu e se tasi o le au epikopo le valaauga, e tuuina atu foi e se tasi o le au epikopo le faamalologa.

O le tuuina atu o se faamalologa o se avanoa taua mo se taitai e faaali atu ai le agaga faafetai ma faailoa atu le aao o le Atua i le auaunaga a le tagata. E talanoa patino le taitai ma le tagata e faailoa atu i ai le faamalologa a o lei faasilasila atu faalauaitele. E mafai ona ia filifili e valaaulia le tagata e faasoa mai mea sa ia aoaoina e ala i le auauna atu i le valaauga. E na o i latou e moomia ona iloaina e logo i ai se faamalologa a o lei faasilasilaina faalauaitele.

O se taitai perisitua ua faatagaina e faasilasilaina atu le faamalologa i le faatulagaga lava e tasi na lagolagoina ai le tagata. E mafai e le taitai ona faaaoga upu e pei o nei:

“O [Igoa]” ua faamalolo mai le [tofiga]. O e finagalo e tuuina atu le faafetai mo [lana] auaunaga, ia faailoa mai i le sii o le aao.

E lē fesili le taitai pe i ai se tagata e faatuiese.

30.7

Valaauina, Faauuina, ma le Vaetofiaina o Epikopo

O le au peresitene o le siteki e fautuaina atu ia uso e valaauina pe faamaloloina o ni epikopo. E tuuina atu fautuaga i le Au Peresitene Sili e ala i le Punaoa mo Taitai ma Failautusi (PTF). O se tasi o le au peresitene o le siteki, se failautusi, po o se failautusi faapitoa e mafai ona saunia le fautuaga. Ae ui o lea, e na o le peresitene o le siteki e mafai ona ia auina atu.

E taua ia tiutetauave o se epikopo (tagai i le 7.1). Latou te manaomia se tamalii o le amiosa’o, amio mama, matua faaleagaga, ma faamaoni i le Faaola. E saili e le au peresitene o le siteki le faamautuuga mai le Agaga e uiga i le e fautuaina atu. Pe a fautuaina atu se alii e avea o se epikopo, latou te lauiliuina ma le faaeteete le 1 Timoteo 3:2–7. Latou te le fesili atu mo ni fautuaga mai tagata o le uarota. O loo tuuina atu faamatalaga faaopoopo e uiga i agavaa o se epikopo i le PTF.

A o lei mafai ona valaauina e le peresitene o le siteki se epikopo fou, e tatau ona ia mauaina se faamaoniga tusitusia o lana fautuaga mai le Au Peresitene Sili. Faatasi ai ma lenei faamaoniga, e mafai e le peresitene o le siteki ona faauuina ma vaetofia se epikopo pe a uma ona lagolagoina o ia e tagata o le uarota i se sauniga faamanatuga. E moomia foi le faamaoniga a le Au Peresitene Sili a o lei mafai e se peresitene o le siteki ona faamalolo mai se epikopo. E le mafai e le peresitene o le siteki ona faamatuu atu nei tiutetauave i se tasi.

Afai o se alii ua valaauina e fai ma epikopo e le o se faitaulaga sili, e faamautinoa e le peresitene o le siteki ua faauuina o ia o se faitaulaga sili a o lei faauuina o ia e fai ma epikopo. Afai o lea alii sa faauuina muamua e avea ma se epikopo, e moomia le na o le vaetofiaina o ia e avea ma epikopo o le uarota. Afai o alii e valaauina e avea ma fesoasoani o le epikopo e le o ni faitaulaga sili, e faauuina i latou o ni faitaulaga sili a o lei vaetofiaina.

A maea ona faamaonia e le Au Peresitene Sili le fautuaina atu o se alii e avea o se epikopo, latou te faatagaina le peresitene o le siteki e faauu o ia ma vaetofia. O le peresitene o le siteki:

  1. Ta’u le igoa atoa o le alii.

  2. Ta’u atu faapea o loo ia faia i le pule o le Perisitua Mekisateko.

  3. Faauuina le alii e avea ma se epikopo (se’i vagana sa faauuina muamua).

  4. Vaetofia o ia e pulefaamalumalu i le uarota ma avea ma peresitene o le Perisitua Arona ma le korama a ositaulaga, ma faamamafa atu i ai ona tiutetauave mo e umia le Perisitua Arona ma tamaitai talavou i totonu o le uarota (tagai i le 7.1.2).

  5. Faaee atu i ona luga ia ki, aia tatau, mana uma, ma le pule o le tofi o le epikopo, e faatatau patino lava i tiute o le epikopo o se faamasino o Isaraelu ma le avea ai ma faitaulaga sili pulefaamalumalu i totonu o le uarota (tagai i le 7.1.1 ma le 7.1.3).

  6. Tuu atu upu o le faamanuiaga e pei ona taitaiina ai e le Agaga.

  7. Faaiu i le suafa o Iesu Keriso.

E mafai foi e se Fitugafulu Eria po o se Pulega Aoao ona tofia, faauu, ma vaetofia se epikopo i le faamaoniga mai le Au Peresitene Sili.

30.8

Siata o Valaauga

O le siata lenei o loo lisi atu ai valaauga filifilia o le uarota ma le siteki. O isi valaauga ma avanoa mo auaunaga o loo faamatala atu i isi mea o le tusitaulima lenei.

E le tau manaomia e se uarota po o se siteki ona faatumu ia valaauga uma o loo lisi atu i lenei siata. E filima’oti e taitai pe o a valaauga e faatumu e fua i luga o manaoga o le iunite ma i latou o loo avanoa e galulue.

30.8.1

Valaauga i le Uarota

Valaauga

Fautuaina atu e

Faamaonia e

Lagolagoina e1

Valaauina ma vaetofia e

Valaauga

Epikopo2

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki, e faaaoga ai le PTF

Faamaonia e

Au Peresitene Sili ma le Korama a le Toasefululua

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki ina ua uma ona maua mai le faamaoniga mai le Au Peresitene Sili (tagai i le 30.7).

Valaauga

Fesoasoani i le au epikopo2

Fautuaina atu e

Epikopo

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Failautusi a le Uarota (ma failautusi fesoasoani a le uarota pe a manaomia.)

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga

Valaauga

Failautusi faapitoa a le uarota (failautusi fesoasoani faapitoa a le uarota pe a manaomia)

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga

Valaauga

Peresitene o le korama a toeaina

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki (i le feutagai ai ma le epikopo)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki

Valaauga

Fesoasoani i le au peresitene o le korama a toeaina

Fautuaina atu e

Peresitene o le korama (i le feutagai ai ma le epikopo)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga

Valaauga

O isi tofiga i le korama o le au toeaina

Fautuaina atu e

Au peresitene o le korama

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

O sui auai o le korama (tuuina atu i se sauniga a le korama e le peresitene o le korama po o se fesoasoani e tofia)

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le korama po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Peresitene o faalapotopotoga a le uarota (Aualofa, Tamaitai Talavou, Peraimeri, ma le Aoga Sa)

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo

Valaauga

Fesoasoani i au peresitene o faalapotopotoga a le uarota

Fautuaina atu e

Peresitene o le faalapotopotoga

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

O isi valaauga o le Aualofa, Tamaitai Talavou, Peraimeri, ma le Aoga Sa a le uarota

Fautuaina atu e

Au peresitene o le faalapotopotoga

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Taitai misiona a le uarota (e mafai e se sui o le au peresitene o le korama a toeaina ona faatumu lenei matafaioi; afai o lea, e le tau manaomia ona ese le valaauina o ia, lagolago, pe vaetofia)

Fautuaina atu e

Au Epikopo (i le feutaga’i ai ma peresitene o le korama a toeaina ma le Aualofa)

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Faifeautalai a le uarota

Fautuaina atu e

Au epikopo po o peresitene o le korama a toeaina ma le Aualofa

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Taitai o le malumalu ma talafaasolopito o aiga (e mafai e se sui o le au peresitene o le korama a toeaina ona faatumu lenei matafaioi, afai o lea, e le tau manaomia ona ese le valaauina o ia, lagolago, pe vaetofia)

Fautuaina atu e

Au Epikopo (i le feutaga’i ai ma peresitene o le korama a toeaina ma le Aualofa)

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Faufautua mo malumalu ma talafaasolopito o aiga a le uarota

Fautuaina atu e

Au epikopo po o peresitene o le korama a toeaina ma le Aualofa

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Fesoasoani i le peresitene o le korama a ositaulaga

Fautuaina atu e

Epikopo (o le peresitene o le korama a ositaulaga)

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Sui o le korama (e tuuina atu e le epikopo po o se fesoasoani e tofia i se sauniga a le korama)

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo

Valaauga

Peresitene o korama a a’oa’o ma tiakono

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Sui o le korama (e tuuina atu e le epikopo po o se fesoasoani e tofia i se sauniga a le korama)

Valaauina ma vaetofia e

Valaauina e le epikopo po o se fesoasoani e tofia; vaetofia e le epikopo

Valaauga

Fesoasoani i au peresitene o korama a a’oa’o ma tiakono ma failautusi o korama

Fautuaina atu e

Peresitene o le korama

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Sui o le korama (e tuuina atu e le epikopo po o se fesoasoani e tofia i se sauniga a le korama)

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Peresitene o vasega a Tamaitai Talavou

Fautuaina atu e

Au epikopo (i le feutagai ai ma le au peresitene o Tamaitai Talavou)

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le vasega (e tuuina atu e le epikopo po o se fesoasoani e tofia i se sauniga a Tamaitai Talavou)

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Fesoasoani i au peresitene ma failautusi o vasega a Tamaitai Talavou

Fautuaina atu e

Peresitene o le vasega

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le vasega (e tuuina atu e le epikopo po o se fesoasoani e tofia i se sauniga a Tamaitai Talavou)

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Tagata tomai faapitoa o le uelefea ma le ola tutoatasi a le uarota pe afai e manaomia

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Tagata tomai faapitoa o le nofoaga tutotonu mo punaoa a le uarota pe a manaomia

Fautuaina atu e

Peresitene o le Aoga Sa

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Taitai faamaopoopo o musika a le uarota

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

O isi valaauga o le uarota

Fautuaina atu e

Au Epikopo

Faamaonia e

Au Epikopo

Lagolagoina e1

Tagata o le uarota

Valaauina ma vaetofia e

Epikopo po o se fesoasoani e tofia

  1. I tulaga e le masani ai, e ono manaomia e se tagata o le uarota ona amata galue i se valaauga a o le’i tuuina atu mo se palota lagolago. A tupu lenei mea, e tuuina atu e se tasi o le au epikopo se tagata mo le lagolagoina e faamaonia ai i se vave e talafeagai ai. Na te fetuuna’ia le faagasologa o loo faamatala atu i le 30.3. E aofia ai i lea mea le tuuina atu o se avanoa mo tagata o le uarota e tuu atu ai se palota tetee i le faatinoga.

  2. O au fai faamauga o loo galulue i totonu o se malumalu e le tatau ona valaauina e galulue i au epikopo. O le au fai faamauga e valaauina i lalo o le taitaiga a le Peresitene o le Ekalesia.

Ata
Vasega o le aoga sa

30.8.2

Valaauga o le Paranesi

Valaauga

Fautuaina atu e

Faamaonia e

Lagolagoina e

Valaauina ma vaetofia e

Valaauga

Peresitene o le paranesi1

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki, misiona po o le itu

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga po o le au peresitene o le misiona

Lagolagoina e

Tagata o le paranesi

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o le misiona (po o le peresitene o le itu pe afai e tofia ai)

Valaauga

Fesoasoani i le au peresitene o le paranesi1

Fautuaina atu e

Peresitene o le paranesi

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga po o le au peresitene o le misiona (po o le, au peresitene o le itu pe a faatagaina ai e le peresitene o le misiona)

Lagolagoina e

Tagata o le paranesi

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki, misiona, po o le itu po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Failautusi o le paranesi, failautusi fesoasoani, ma le failautusi faapitoa o le paranesi

Fautuaina atu e

Au peresitene o le paranesi

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga po o le au peresitene o le misiona (po o le, au peresitene o le itu pe a faatagaina ai e le peresitene o le misiona)

Lagolagoina e

Tagata o le paranesi

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga (mo paranesi i siteki); peresitene o itu po o se taitai perisitua na te tofia (mo paranesi i misiona)

Valaauga

Peresitene o le korama a toeaina

Fautuaina atu e

Au peresitene o siteki, itu, po o le misiona (i le feutaga’i ai ma le peresitene o le paranesi)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga po o le au peresitene o le misiona (po o le, au peresitene o le itu pe a faatagaina ai e le peresitene o le misiona)

Lagolagoina e

Tagata o le paranesi

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o le misiona (po o le peresitene o le itu pe afai e tofia ai)

Valaauga

Fesoasoani i le au peresitene o le korama a toeaina

Fautuaina atu e

Peresitene o le korama (i le feutagai ai ma le peresitene o le paranesi)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga po o le au peresitene o le misiona (po o le, au peresitene o le itu pe a faatagaina ai e le peresitene o le misiona)

Lagolagoina e

Tagata o le paranesi

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o le misiona po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga (po o le peresitene o le itu po o se isi taitai perisitua pe afai e tofia ai)

Valaauga

O isi valaauga o le paranesi

Fautuaina atu e

Tagai i le 30.8.1, suitulaga le peresitene o le paranesi mo le epikopo ma le paranesi mo le uarota.

Faamaonia e

Tagai i le 30.8.1, suitulaga le peresitene o le paranesi mo le epikopo ma le paranesi mo le uarota.

Lagolagoina e

Tagai i le 30.8.1, suitulaga le peresitene o le paranesi mo le epikopo ma le paranesi mo le uarota.

Valaauina ma vaetofia e

Tagai i le 30.8.1, suitulaga le peresitene o le paranesi mo le epikopo ma le paranesi mo le uarota.

  1. O au fai faamauga o loo galulue i se malumalu e le tatau ona valaauina e auauna atu i au peresitene o paranesi. O le au fai faamauga e valaauina i lalo o le taitaiga a le Peresitene o le Ekalesia.

30.8.3

Valaauga o le Siteki

Valaauga

Fautuaina atu e

Faamaonia e

Lagolagoina e1

Valaauina ma vaetofia e

Valaauga

Peresitene o le siteki2

Fautuaina atu e

Se Pulega Aoao po o se Fitugafulu Eria na tofia

Faamaonia e

Se Pulega Aoao po o se Fitugafulu Eria na tofia

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Se Pulega Aoao po o se Fitugafulu Eria na tofia

Valaauga

Fesoasoani i se au peresitene fou o le siteki2

Fautuaina atu e

Peresitene o le Siteki

Faamaonia e

Se Pulega Aoao po o se Fitugafulu Eria na tofia

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Se Pulega Aoao po o se Fitugafulu Eria na tofia

Valaauga

Fesoasoani fou i se au peresitene o i ai o se siteki2

Fautuaina atu e

Peresitene o le siteki, e faaaoga ai le PTF

Faamaonia e

Au Peresitene Sili

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki ina ua uma ona maua mai le faamaoniga mai le Au Peresitene Sili

Valaauga

Failautusi a le Siteki (ma failautusi fesoasoani a le siteki pe a manaomia)

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Failautusi faapitoa a le siteki (ma failautusi fesoasoani faapitoa a le siteki pe a manaomia)

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Fautua maualuga

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Peteriaka o le siteki, e aofia ai ma se peteriaka na uma ona faauuina i se isi siteki

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki, e faaaoga ai le PTF

Faamaonia e

Korama a le Toasefululua

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki ina ua uma ona maua mai le faamaoniga mai le Korama a le Toasefululua; po o se tasi o le Au Peresitene Sili po o le Korama a le Toasefululua.

Valaauga

Peresitene o le Aualofa a le Siteki

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki

Valaauga

Peresitene o Tamaitai Talavou ma le Peraimeri o le Siteki

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Peresitene o Alii Talavou ma le Aoga Sa a le Siteki

Fautuaina atu e

E tofia e le au peresitene o le siteki ia fautua maualuga e faatumu tofiga nei

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

O sui auai i konafesi faalesiteki (e tatau ona lagolagoina i latou o ni fautua maualuga ma peresitene o nei faalapotopotoga)

Valaauina ma vaetofia e

O le peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia (e tatau ona valaauina i latou ma vaetofia o ni fautua maualuga ma peresitene o nei faalapotopotoga)

Valaauga

Fesoasoani i au peresitene o faalapotopotoga a le siteki, failautusi, ma isi pe a manaomia

Fautuaina atu e

Peresitene o le faalapotopotoga a le siteki (i le feutagai ai ma le au peresitene o le siteki po o se fautua maualuga ua tofia)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani po o se fautua maualuga e tofia

Valaauga

Suetusi a le siteki

Fautuaina atu e

Taitaifono o le komiti suetusi a le siteki (fesoasoani i le au peresitene o le siteki)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

E le tuuina atu mo le lagolagoina

Valaauina ma vaetofia e

O le peresitene o le siteki po o se fesoasoani ua tofia (o le peresitene o le siteki e filima’otia pe manaomia ona vaetofia)

Valaauga

Faiaoga seminare ma le inisitituti a le siteki ma supavaisa pe a manaomia

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki (pe a maea ona fefautuaai ma le epikopo ma le sui o le seminare ma le inisitituti)

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga

Valaauga

Tagata tomai faapitoa o le uelefea ma le ola tutoatasi a le siteki pe a manaomia

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga

Valaauga

Faatonu mo fesootaiga a le siteki, faatonu lagolago, ma tagata tomai faapitoa

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani po o se fautua maualuga e tofia

Valaauga

O isi valaauga o le siteki3

Fautuaina atu e

Au peresitene o le siteki

Faamaonia e

Au peresitene o le siteki ma fautua maualuga

Lagolagoina e1

Tagata o le Ekalesia i konafesi faalesiteki

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o se fesoasoani e tofia po o se fautua maualuga

  1. E avea o se tuusaunoaga, pe a manaomia e taitai o se siteki fou ona amata a latou auaunaga a o lei oo i le isi konafesi faalesiteki, e tatau ona lagolagoina i latou i sauniga faamanatuga. O nei tofiga lagolagoina e tatau ona tausisia i se aofaiga laitiiti. O sui auai o le au peresitene o le siteki po o fautua maualuga e tuuina atu [tagata] mo le lagolagoina.

    I tulaga e seāseā ona tupu, e ono manaomia e se tagata o le siteki ona amata galue i se valaauga ao le’i mafai ona tuuina atu o ia mo se palota lagolago i se konafesi faalesiteki po o i sauniga faamanatuga. A tupu lenei mea, e tuuina atu le tagata mo le lagolagoina e faamaonia ai i se taimi vave e talafeagai ai, ma fetuunai ai le faagasologa o loo faamatalaina i le 30.3. E aofia ai i lea mea le tuuina atu o se avanoa mo tagata o le siteki e tuu atu ai se palota tetee i le faatinoga.

  2. O au fai faamauga o loo galulue i se malumalu e le tatau ona valaauina e galulue i au peresitene o siteki. O le au fai faamauga e valaauina i lalo o le taitaiga a le Peresitene o le Ekalesia.

  3. O le taitaifono o le komiti o gaoioiga a le siteki (pe a manaomia) ma le sui o fale ma fanua i le siteki e tofia e le au peresitene o le siteki mai fautua maualuga. E le valaauina, e le tuuina atu mo le lagolagoina, pe vaetofiaina i latou.

Ata
ulugalii o loo talanoa i le epikopo

30.8.4

Valaauga o le Itu

Valaauga

Fautuaina atu e

Faamaonia e

Lagolagoina e

Valaauina ma vaetofia e

Valaauga

Peresitene o le itu1

Fautuaina atu e

Peresitene o le misiona

Faamaonia e

Au Peresitene o le Eria

Lagolagoina e

Tagata o le Ekalesia i le konafesi a le itu

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le misiona

Valaauga

Fesoasoani i le au peresitene o le itu1

Fautuaina atu e

Peresitene o le itu

Faamaonia e

Au Peresitene o le misiona

Lagolagoina e

Tagata o le Ekalesia i le konafesi a le itu

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le misiona po o se fesoasoani e tofia

Valaauga

Fesoasoani o le itu

Fautuaina atu e

Peresitene o le itu

Faamaonia e

Au peresitene o le misiona (po o le au peresitene o le itu, pe a faatagaina ai e le peresitene o le misiona, le)2

Lagolagoina e

Tagata o le Ekalesia i le konafesi a le itu

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le misiona po o se fesoasoani ua tofia (po o le peresitene o le itu po o se fesoasoani ua tofia, pe a faatagaina ai e le peresitene o le misiona)2

Valaauga

O isi valaauga o le itu

Fautuaina atu e

Tagai i le 30.8.3, e suitulaga le peresitene o le itu mo le peresitene o le siteki ma le itu mo le siteki.

Faamaonia e

Tagai i le 30.8.3, e suitulaga le peresitene o le itu mo le peresitene o le siteki ma le itu mo le siteki.

Lagolagoina e

Tagai i le 30.8.3, e suitulaga le peresitene o le itu mo le peresitene o le siteki ma le itu mo le siteki.

Valaauina ma vaetofia e

Tagai i le 30.8.3, e suitulaga le peresitene o le itu mo le peresitene o le siteki ma le itu mo le siteki.

  1. E le tatau ona valaauina le au fai faamauga o loo galulue i se malumalu e galulue i au peresitene o itu. O le au fai faamauga e valaauina i lalo o le taitaiga a le Peresitene o le Ekalesia.

  2. I eria e leai ni misiona, e faatino e le Au Peresitene o le Eria lenei matafaioi.

30.8.5

Valaauga o le Vaega o Tagata o le Ekalesia o loo Tautua i le Militeli

Valaauga

Fautuaina atu e

Faamaonia e

Lagolagoina e

Valaauina ma vaetofia e

Valaauga

Taitai vaega o tagata e tautua i le militeli

Fautuaina atu e

O se failotu o le Au Paia o Aso e Gata Ai, le faatonu o Sootaga ma le Militeli, po o le taitai vaega o le a maea

Faamaonia e

O le epikopo po o le peresitene o le paranesi ma le peresitene o le siteki po o le misiona (i le uarota po o le paranesi ma le siteki po o le misiona tumau a le tagata)

Lagolagoina e

Tagata o le vaega

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o le peresitene o le misiona po o se sui tofia (e mafai ona galue e aunoa ma le vaetofiaina pe a tatau ai)

Valaauga

Fesoasoani i le taitai vaega o tagata e tautua i le militeli

Fautuaina atu e

Taitai vaega

Faamaonia e

O le epikopo po o le peresitene o le paranesi ma le peresitene o le siteki po o le misiona (i le uarota po o le paranesi ma le siteki po o le misiona tumau a le tagata)

Lagolagoina e

Tagata o le vaega

Valaauina ma vaetofia e

Peresitene o le siteki po o le peresitene o le misiona po o se sui tofia (e mafai ona galue e aunoa ma le vaetofiaina pe a tatau ai)