Tusitaulima ma Valaauga
19. Musika


“19. Musika,” Tusitaulima Aoao: Auauna Atu i Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai (2020).

“19. Musika,” Tusitaulima Aoao.

Ata
tamaitai ma le tamaitiiti o loo taina le piano

19.

Musika

19.1

Faamoemoega o Musika i le Ekalesia

I se faaaliga i le Perofeta o Iosefa Samita, na fetalai mai ai le Alii e faapea, “Aua e fiafia lo’u agaga i le pese a le loto; ioe, o le pese a e amiotonu o se tatalo mai ia te a’u, ma o le a talia ma se faamanuiaga i luga o o latou ulu” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 25:12). Sa Ia fetalai mai foi, “O e amiotonu … o le a o mai i Siona, ma pepese i pese o le olioli e tumau-faavavau” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 45:71).

O musika paia e faateleina ai le faatuatua ia Iesu Keriso. E valaaulia ai le Agaga ma aoao atu ai aoaoga faavae. E fatuina ai foi se lagona o le migao, soofaatasia tagata o le ekalesia, ma saunia se ala e tapuai ai i le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso.

19.2

Musika i le Aiga

E ala mai i Ana perofeta, ua uunaia ai e le Alii tagata taitoatasi ma aiga e faaaoga musika siitia i o latou olaga i aso taitasi. O le usuina ma le faalogologo i musika paia e mafai ona valaaulia ai se agaga o le matagofie ma le filemu. E mafai foi ona faateleina ai le alofa ma le lotogatasi i tagata o le aiga. E mafai ona fesoasoani viiga i tagata taitoatasi ia maua le lototele ma tetee atu i faaosoosoga.

O loo maua pu’ega o musika a le Ekalesia mai punavai nei:

Ua saunia e le Ekalesia ia punaoa e fesoasoani ai i tagata taitoatasi ma aiga e aoao tomai faavae o musika. E mafai ona maua i le music.ChurchofJesusChrist.org (tagai foi i le 19.6). O le atiina ae o tomai faamusika e faalauteleina ai avanoa mo tagata o le ekalesia e auauna atu ai i le aiga ma i le Ekalesia.

19.3

Musika i Sauniga a le Ekalesia

O musika paia o se vaega taua o le sauniga faamanatuga ma isi sauniga a le Ekalesia. E i ai le mana e valaaulia ai le Agaga, ma aumaia ai tagata taitoatasi ia latalata atili atu i le Atua. “O nisi o lauga aupito silisili e laugaina mai i le lagiina o viiga.” (Tagai i Viiga,ix.)

19.3.1

Fuafuaina o Musika mo Sauniga a le Ekalesia

E galulue faatasi taitai faamaopoopo o musika a uarota ma siteki ma taitai perisitua e fuafua musika mo sauniga tapuai. Latou te filifilia musika e faaleleia ai le agaga o tapuaiga i sauniga.

E faaaoga viiga mo faapotopotoga uma e pepese ai i sauniga tapuai. O viiga po o isi musika paia filifilia e mafai ona faaaoga mo musika e muai tataina ma musika e muliai tataina, musika a le aufaipese, ma le solo po o ni polokalama a vaega toalaiti. O musika uma i sauniga a le Ekalesia e tatau ona tuuina atu i le agaga o le tapuai i le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso, ae le o se faafiafiaga e faaalia ai taleni faamusika.

O musika filifilia e tatau ona ogatusa ma le agaga tapuai o viiga. E tatau ona latou aoao atu le talalelei i le mana ma le manino.

O musika paia e tusia pe usuina i sitaili faamusika eseese faaleaganuu e mafai ona fesoasoani e tuufaatasia ai aulotu. E mafai ona faaaofia e taitai faamaopoopo o musika ma taitai perisitua sitaili eseese faamusika talafeagai ia e tosina atu i ai tagata o le ekalesia o talaaga eseese.

19.3.2

Musika i le Sauniga Faamanatuga

E faapotopoto tagata o le ekalesia i le sauniga faamanatuga ia manatua Iesu Keriso e ala i le taumamafa i le faamanatuga. Latou te faapotopoto e fausia le faatuatua ma le molimau ma tapuai i le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso. O musika e tatau ona filifilia e fesoasoani e ausia ai nei faamoemoega.

O musika i sauniga faamanatuga e aofia ai le lagiina e le potopotoga o viiga e amata ma faaiuina ai le sauniga ma a o le’i faatautaia le faamanatuga. O viiga a faapotopotoga e tuuina atu ai se avanoa mo tagata o le au paia e lotogatasitasi ai a o latou auai ma le mataalia e tapuai faatasi. O le viiga o le faamanatuga e tatau lava ona faasino i le faamanatuga lava ia po o le taulaga a le Faaola. Mo nisi faamatalaga, tagai i le “Viiga mo Faapotopotoga,” Viiga, 274–75.

E muai tataina musika a o faapotopoto mai tagata o le au paia a o le’i amataina le sauniga. O lona faamoemoega o le fatuina lea o se siosiomaga o le tapuaiga lea e valaaulia ai le Agaga. A maea le tatalo faaiu, ona taina lea o se musika mulimuli a o tuua e tagata o le au paia le sauniga. O viiga ma isi musika paia e mafai ona filifilia mo musika e muai tataina ma musika e muliai tataina.

E mafai foi ona aofia i se sauniga faamanatuga se viiga faaopoopo a le faapotopotoga e usuina i le ogatotonu o le sauniga—mo se faataitaiga, i le va o savali e tautalagiaina. Pe e mafai foi ona aofia ai se isi musika filifilia se tasi pe sili atu foi. E mafai ona faatinoina nei mea e aufaipese (tagai i le 19.3.7), leo po o meafaimusika solo toatasi, po o ni vaega toalaiti. O sauniga faamanatuga e le tatau ona tuuina atu i ni vaega fai musika mai fafo.

O le piano, okeni, po o se isi meafaimusika ua faamaonia e le au epikopo e mafai ona faaaoga e ta ai viiga o loo usuina i le sauniga faamanatuga (tagai i le 19.3.6).

E taumafai taitai faamaopoopo o musika ma au epikopo e saili se paleni i le va o viiga e masani ai ma viiga e faale-masani ai. O musika filifilia e lagiina e le aufaipese a le uarota po o isi e mafai ona fesoasoani i tagata o le au paia ia faamasani atili ai i viiga e le lauiloa tele.

19.3.3

Musika i Vasega ma Isi Sauniga a le Uarota

O le usuina o viiga e mafai ona avea o se auala mataalia e faalauiloa atu ai pe faamalolosia ai mataupu faavae o le talalelei. E fautuaina e taitai ia faiaoga e faaaoga viiga ma isi musika paia e faaleleia ai a latou aoaoga.

O sauniga a korama i Aso Sa ma vasega e le masani ona amataina i se viiga amata.

19.3.4

Musika i Konafesi a le Siteki

O musika mo konafesi a le siteki e tatau ona fuafuaina e faamalolosia ai le faatuatua ma le molimau. E tatau ona mulimuli i mataupu faavae o loo i le 19.3.1. O le taitai pulefaamalumalu na te iloiloina musika filifilia uma e fautuaina atu i le amataga o ana fuafuaga.

O musika mo konafesi a le siteki e masani ona aofia ai viiga a le faapotopotoga e lagiina ma isi musika filifilia mai se aufaipese, tagata pese toatasi, po o ni vaega toalaiti. E masani lava ona usuina e le potopotoga se viiga i le ogatotonu o le sauniga. E mafai e au peresitene o siteki ona faamaonia le tagata pese toatasi ma mea faimusika e ta faatasi e ese mai le piano po o le okeni (tagai i le 19.3.6).

19.3.5

O Isi Musika i le Falesa

E mafai ona faaaoga i nisi taimi le falesa mo gaoioiga o faatufugaga faaleaganuu e aofia ai musika faalelalolagi, e pei o konaseti, faaaliga musika, ma isi faafiafiaga. E ui e le fautuaina le patipati i sauniga tapuai, ae atonu e talafeagai mo nei gaoioiga.

E tali e taitai perisitua i le lotoifale fesili e uiga i gaoioiga faaleaganuu e faia i le falesa. Tagai i le 35.5 mo faamatalaga e uiga i le faaaogaina talafeagai o falelotu.

19.3.6

Mea Faimusika

O mea faimusika tasa’o e masani ona faaaoga mo musika e muai tataina ma muliai tataina ma mo le taina o viiga i sauniga a le Ekalesia. I nofoaga o loo maua ai ma le mafai e tagata o le ekalesia ona taina, o okeni ma piano o mea faimusika faatonuina ia. E mafai e au epikopo ona faamaonia le faaaogaina o isi mea faimusika e ta ai pese a le faapotopotoga, mo musika e mua‘i tataina ma musika e muliai tataina, ma i isi musika filifilia.

O mea faimusika e tatau ona faailoa atu ai se lagona o le tapuai ma ia taina e ogatusa ma le agaga o le sauniga.

Afai e le o avanoa se piano po o se okeni, po o tagata tata, e mafai ona faaaoga musika na pueina (tagai i le 19.2).

19.3.6.1

Mauaina o Mea Faimusika

O fale o le Ekalesia e masani ona i ai se okeni, o piano, po o piano eletonika feaveai. E mafai e taitai ona faafesootai le pule o fale ma fanua i le lotoifale mo faamatalaga e uiga i le mauaina o mea faimusika fou po o mea faimusika e sui ai.

19.3.6.2

Tausiaina o Mea Faimusika

E faaleleia leo o piano ma tausia e le aunoa ia okeni. E mafai e le epikopo po o le sui o le siteki mo fale ona faafesootai le pule o fale ma fanua i ni fesili. Pe a manaomia ai, e mafai foi ona ia auina atu se talosaga i le Lipoti o Faafitauli o Fale (LFF) [Facility Issue Reporting (FIR)] e tausia ma lipeaina piano ma okeni (tagai i le 35.4.2).

19.3.7

Aufaipese

Talu mai taimi o le Feagaiga Tuai, ua pepese ai fanau a le Atua i aufaipese e ofo atu ai viiga ia te Ia. O aufaipese a le Ekalesia e aumaia le mamalu i le Atua, tuufaatasia ma faagaeetia tagata o le Ekalesia, ma aumaia le olioli i tagata auai ma faapotopotoga.

19.3.7.1

Ata
aikona, taiala mo fetuunaiga
Aufaipese a Uarota

I nofoaga e lava ai tagata o le au paia, e mafai e uarota ona faatulagaina aufaipese e pepese e le aunoa i sauniga faamanatuga. E mafai e le au epikopo ona valaau se taitai pese ma se ta laau a le aufaipese (tagai i le 19.4.3.3).

E mafai e tagata o le uarota ona ofofua atu e pepese i le aufaipese. E mafai foi ona valaaulia tagata o le ekalesia ma isi ina ia auai. E le faia ni pasigā leo.

E fautuaina aufaipese e faaaoga viiga a le Ekalesia. O le usuina o viiga e valaaulia ai le Agaga ma fesoasoani ai i tagata auai o le aufaipese ma faapotopotoga e aoao le talalelei (tagai i Viiga, 274–75). Afai e faaaoga isi musika paia filifilia, o taiala o loo i le 19.3.1 e tatau ona mulimulitaia.

O faataitaiga a le aufaipese e le masani ona sili atu ma le tasi le itula.

Afai e manaomia e le aufaipese a le uarota pepa o musika, e mafai ona faatauina i tupe o le paketi a le uarota (tagai i le 19.7.1). E fautuaina aufaipese a uarota e faasoa atu musika na faatauina mai i isi aufaipese i le siteki. O le kopiina o pepa o musika e aunoa ma se faatagaga mai le puletaofia e feteenai ma aiaiga faavae a le Ekalesia (tagai i le 38.8.11).

E faaopoopo atu i le aufaipese a le uarota, e mafai foi ona valaaulia aiga ma vaega o tamaitai, alii, autalavou, po o tamaiti e pepese i sauniga a le Ekalesia.

Ata
aufaipese o loo pepese

19.3.7.2

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Aufaipese a le Siteki ma Siteki Tuufaatasi

Faatasi ai ma le faamaoniga a taitai o le siteki po o le eria, e mafai ona faatulagaina aufaipese a siteki ma siteki tuufaatasi mo konafesi a siteki ma isi faatasiga, e pei o gaoioiga a nuu. A maea le sauniga po o le gaoioiga, ona faataape lea o le aufaipese seia tulai mai foi nisi mea e fai.

19.4

Taitaiga o Musika i le Uarota

19.4.1

Au Epikopo

O le epikopo e nafa ma musika a le uarota. E mafai ona ia atofa atu lenei tiutetauave i se tasi o ona fesoasoani. O tiutetauave nei a le au epikopo:

  • Valaau ma vaetofia tagata e galulue i valaauga tau musika o loo faamatalaina i le 19.4.2 ma le 19.4.3 pe a manaomia ai.

  • Galulue faatasi ma le taitai faamaopoopo o musika a le uarota e fuafua musika mo sauniga faamanatuga (tagai i le 19.3.1).

  • Aoao atu e uiga i le taua o le tapuai e ala i musika i sauniga. Uunaia tagata o le au paia e auai i pese a le faapotopotoga. Uunaia tagata o le au paia, aemaise lava le autalavou, e faaaoga musika faagaeetia i aso taitasi i o latou olaga patino (tagai i le 19.2).

  • Filifili pe a faaaoga mea faimusika e ese mai i piano po o okeni i sauniga a le Ekalesia (tagai i le 19.3.6).

  • Lagolago le aufaipese a le uarota e ala i le uunaia o tagata e auai.

19.4.2

Taitai Faamaopoopo o Musika a le Uarota

E auauna atu le taitai faamapopoopo o musika a le uarota i lalo o le taitaiga a le au epikopo. E ia te ia foi tiutetauave nei:

  • Ia avea ma se punaoa i le au epikopo ma isi taitai o le uarota mo mataupu tau musika. Auai i le fonotaga a le aufono a le uarota pe a valaaulia ai e le epikopo e fesoasoani e faamaopoopo musika i le uarota.

  • Galulue faatasi ma le au epikopo e fuafua musika mo sauniga faamanatuga (tagai i le 19.3.1 ma le 19.3.2).

  • Fautua atu ma vaavaaia ia aoaoga tau musika i le uarota, pe a manaomia (tagai i le 19.6). Fesoasoani i tagata ia maua avanoa e atiae ai ma faaaoga a latou taleni faamusika i le uarota.

  • Pe a talosagaina ai e le au epikopo, ia fautua atu tagata o le au paia e galulue i valaauga tau musika a le uarota. Ia aoao faamasani i latou o e auauna atu i nei valaauga, ofoina atu le lagolago, faatonuga, ma aoaoga pe a manaomia.

  • Auauna atu i isi valaauga tau musika a le uarota pe afai e le’i valaauina isi.

  • Feutagai ma le taitai faamaopoopo o musika a le siteki mo aoaoga faamasani ma le lagolago pe a manaomia ai.

19.4.3

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Valaauga Faaopoopo

I uarota e lava le toatele, e mafai e le au epikopo ona valaau tagata o le au paia e galulue i valaauga nei. E mafai ona valaauina le autalavou ma tagata o isi faatuatuaga e auauna atu. E mafai e au epikopo ona fetuunai nei valaauga pe a talafeagai ai ina ia taulima ai manaoga o a latou uarota.

19.4.3.1

Taitai Musika a le Uarota

O le taitai musika e taitaia viiga a le faapotopotoga mo le sauniga faamanatuga ma mo isi sauniga a le uarota pe a talosagaina ai.

19.4.3.2

Ta Laau a le Uarota

O le ta laau a le uarota e saunia musika e muai tataina ma musika e muliai tataina, ma e taina foi le laau mo viiga i le sauniga faamanatuga ma isi sauniga faaleuarota pe a talosagaina ai. Pe a manaomia, e mafai foi e le ta laau ona taina pese a le aufaipese pe avea ma ta piano a le Peraimeri.

Afai e leai se tasi i le uarota e mafai ona taina le piano po o le okeni, o filifiliga nei o loo avanoa:

  • E mafai e se tagata ona taina se isi meafaimusika ua faamaonia e le epikopo (tagai i le 19.3.6).

  • O piano ma okeni faaeletonika ia e mafai ona taina viiga ua muai pu’eina o loo maua i nisi o falelotu (tagai i le 19.3.6.1).

  • E mafai e tagata o le ekalesia ona faaaoga ia musika na pu’eina mai punavai nei:

19.4.3.3

Faatonu o le Aufaipese ma le Ta Laau a le Aufaipese

O le faatonu o le aufaipese a le uarota e fautuaina atu musika e lagiina e le aufaipese, taitai ia a’oga pese a le aufaipese, ma taitai le aufaipese i sauniga faamanatuga (tagai i le 19.3.7).

O le ta laau a le aufaipese a le uarota e taina le laau mo faataitaiga a le aufaipese ma mo le taimi e pepese ai le aufaipese i sauniga faamanatuga.

Mo isi faamatalaga e uiga i le taitaiina o le aufaipese, tagai i tusi lesona o le Kosi o Taitaiga itulau 73–83.

19.4.3.4

Taitai Musika a le Peraimeri ma le Ta Piano a le Peraimeri

Tagai i le 12.3.4.

19.4.3.5

Tagata Tomai Faapitoa mo Musika

E mafai e le au epikopo ona valaau ni tagata tomai faapitoa e fesoasoani i aoaoga tau musika i le uarota (tagai i le 19.6).

19.5

Au Taitai Musika i le Siteki

19.5.1

Au Peresitene o le Siteki

O le peresitene o le siteki e vaaia musika i le siteki. E mafai ona ia atofaina tiutetauave nei i se tasi o ona fesoasoani po o se uso o fautua maualuga:

  • Valaau ma vaetofia tagata e galulue i valaauga tau musika o loo faamatalaina i le 19.5.2 ma le 19.5.3 pe a manaomia.

  • Feutagai ma le taitai faamaopoopo o musika a le siteki e fuafua musika mo konafesi a le siteki ma isi gaoioiga faalesiteki (tagai i le 19.3.1, 19.3.4, ma le 19.3.7.2).

  • Aoao atu e uiga i le taua o le tapuai e ala i musika i sauniga. Uunaia tagata o le au paia e auai i pese a le faapotopotoga. Uunaia tagata o le au paia e faaaoga musika faagaeetia i aso taitasi i o latou olaga patino (tagai i le 19.2).

  • Filifili taimi e faaaoga ai mea faimusika e ese mai le piano po o okeni i sauniga a le siteki (tagai i le 19.3.6).

19.5.2

Taitai Faamaopoopo o Musika a le Siteki

I lalo o le taitaiga a le au peresitene o le siteki, o tiutetauave nei o le taitai faamaopoopo o musika a le siteki:

  • E avea ma se punaoa i le au peresitene o le siteki ma isi taitai o le siteki i mataupu tau musika.

  • Feutagai ma le au peresitene o le siteki e fuafua musika mo konafesi a le siteki ma isi gaoioiga fai a le siteki (tagai i le 19.3.1, 19.3.4, ma le 19.3.7.2).

  • Fautua atu ma vaavaaia aoaoga o musika i le siteki (tagai i le 19.6).

  • Pe a talosagaina ai e le au peresitene o le siteki, ia fautuaina atu tagata o le au paia e faatumu ia valaauga tau musika a le siteki. Ia aoao faamasani i latou o e auauna i nei valaauga. Ofo atu le lagolago, faatonuga, ma aoaoga pe a manaomia ai.

  • Tuuina atu aoaoga faamasani ma le lagolago mo taitai faamaopoopo o musika a le uarota pe a manaomia ai.

  • Auauna atu o se taitai musika ma se faatonu o le aufaipese i sauniga a le siteki pe afai e le’i valaauina isi.

19.5.3

Ata
aikona, punaoa e filifili ai
Tagata Tomai Faapitoa mo Musika a le Siteki

E mafai ona valaauina ni tagata tomai faapitoa mo musika a le siteki pe a manaomia. E mafai ona aofia ai se faatonu o le aufaipese a le siteki, taitai musika a le siteki, ma le ta laau a le siteki. E mafai foi ona tofia tagata tomai faapitoa mo musika a le siteki e tuuina atu aoaoga tau musika (tagai i le 19.6).

19.6

Aoaoga Tau Musika ma Punaoa

O le aoaoina o tomai autu o musika e saunia ai tagata o le au paia e faaaoga a latou taleni e auauna ai i le Ekalesia. O punaoa nei e mafai ona fesoasoani ia i latou e i ai valaauga tau musika. E mafai foi ona latou fesoasoani i tagata uma o le au paia o e fiafia e atiina ae tomai faamusika.

O anomea faavae mo le aoaoina o musika o loo i le vaega o le “Faaaogaina o le Tusipese” i totonu o Viiga ma le vaega o le “Faaaogaina o le Tusipese” i totonu o le Tusipese a Tamaiti.

E mafai foi ona fesoasoani punaoa nei:

  • O loo maua se potutusi o pepa o musika ma musika na pueina mo le faaaogaina i le fale ma i le lotu i luga o le polokalama o Musika Paia ma luga o le initoneti i le music.ChurchofJesusChrist.org. O le faalogologo i musika na pu’eina e mafai ona fesoasoani i tagata o le au paia ia masani atili ai i viiga.

  • O le masini musika fesootai i luga o le ChurchofJesusChrist.org e mafai ona fesoasoani ia i latou o loo saili e aoao ni musika fou pe ati ae ni tomai tau musika.

  • O le Kosi Faavae o Musika e mafai ona fesoasoani i tagata o le au paia e aoao ai pe faapefea ona faitau ma tata musika. E aofia ai le Pusa o Le Kosi o le Taitaiina ma le Pusa o Le Kosi o Piano Feaveai. O nei punaoa e mafai ona faatauina i le store.ChurchofJesusChrist.org.

  • Ua faatuina se Tupe Mo Aoga Faamusika i le laumua o le Ekalesia e tuuina atu ai piano feaveai, anomea mo aoaoga faamasani, ma faatonuga mo tagata o le au paia o loo saili e atiae tomai tau musika. Mo faamatalaga e uiga i ia tupe, tagai i le musicfund.ChurchofJesusChrist.org.

E mafai e taitai faamaopoopo o musika a siteki ma uarota ona faatulagaina ni kosi faavae o aoaoga faamusika mo taitai musika, faatonu o le aufaipese, po o ta laau. O tagata auai e mafai ona aofia ai i latou o loo auauna atu i le taimi nei i valaauga tau musika ma isi tagata matutua naunau, autalavou, ma tamaiti. E mafai e taitai faamaopoopo o musika po o tagata tomai faapitoa ona faiaoga i kosi. E mafai foi e taitai faamaopoopo o musika ona fautuaina atu ni faiaoga agavaa e tuuina atu aoaoga faamasani.

I nofoaga e lava ai tagata o le ekalesia, e mafai e taitai faamaopoopo o musika ona feutagai ma taitai perisitua ma fautua atu le faatulagaina o aoaoga faamasani a siteki po o siteki tuufaatasi. E leai se tupe e totogi mo a’oa’oga faamasani e lagolagoina e le Ekalesia.

19.7

Aiaiga Faavae ma Taiala Faaopoopo

19.7.1

Mauaina Mai ma le Faaaogaina o Musika

E tuuina atu se sapalai o tusipese mo falelotu fou. O tusipese faaopoopo, pese a aufaipese, ma isi musika e mafai ona faatauina i tupe o le paketi a le siteki po o le uarota.

19.7.2

Faaaogaina o Mea Faimusika i Falelotu mo Faataitaiga, Aoaoga Tumaoti, ma Faaaliga

Afai ua leai lava se isi auala talafeagai, e mafai e taitai perisitua ona faatagaina le faaaogaina o piano ma okeni o le falelotu mo faataitaiga, mo aoaoga tuma’oti e totogiina, ma faaaliga e aofia ai tagata o le iunite o loo faaaogaina le falelotu. O lenei faatagaga o se tuusaunoaga e pei ona faamatalaina i le 35.5.6.1. E leai se tupe e tatau ona totogiina e ulufale ai mo ia faaaliga.

19.7.3

Aufaipese a le Alalafaga

O aufaipese tumau a alalafaga e taitaia ma auai ai le toatele o tagata o le Ekalesia, e lē lagolagoina e le Ekalesia. E le tatau i nei aufaipese ona faaaogaina ni faasinoga i le Ekalesia i o latou igoa.

Afai e faamaonia e le au peresitene o le siteki, e mafai e aufaipese a alalafaga ona faaaoga fale o le Ekalesia mo faataitaiga ma faatinoga. E tatau ona latou mulimuli i tulaga faatonuina ma aiaiga faavae a le Ekalesia e faatatau i falelotu (tagai i le 35.5).