Tusitaulima ma Valaauga
13. Aoga Sa


“13. Aoga Sa,” Tusitaulima Aoao: Auauna Atu i Le Ekalesia a Iesu Keriso o le Au Paia o Aso e Gata Ai (2020).

“13. Aoga Sa,” Tusitaulima Aoao.

Ata
vasega seminare

13.

Aoga Sa

13.1

Faamoemoega

O le Aoga Sa e fesoasoani i le faataunuuina o le galuega a le Atua mo le faaolataga ma le faaeaga. Na te faia lenei mea e ala i le fesoasoani i fanau a le Atua e aoao ma ola ai i le talalelei a Iesu Keriso. O taitai, faiaoga, ma vasega o le Aoga Sa:

  • Faamalolosia le faatuatua i le Tama Faalelagi ma Iesu Keriso e ala i le a’oa’o atu “o mataupu faavae o le malo” (Mataupu Faavae ma Feagaiga 88:77).

  • Lagolago le a’oa’o mai ma le a’oa’o atu o le talalelei e faatotonugalemu-i-le-aiga ma lagolagoina-e-le-Ekalesia.

  • Fesoasoani i tagata o le au paia e a’oa’o atu i le ala a le Faaola.

13.2

Taitaiga o le Aoga Sa a le Uarota

13.2.1

Au Epikopo

O le au epikopo e vaavaaia le Aoga Sa. E masani ona tofia e le epikopo se tasi o ona fesoasoani e faataunuu lenei tiutetauave i lalo o lana taitaiga.

O lea fesoasoani ua tofia, e fono e le aunoa ma le peresitene o le Aoga Sa. La te fefautuaai e uiga i manaoga o le Aoga Sa, pe faapefea ona ausia ona faamoemoega, ma tiutetauave o loo otooto atu i le 13.2.2.2.

13.2.2

Peresitene o le Aoga Sa

13.2.2.1

Valaauina o se Peresitene o le Aoga Sa

E valaau e le epikopo ma vaetofia se e umia le Perisitua Mekisateko e avea ma peresitene o le Aoga Sa a le uarota. La te talanoaina pe tatau ona valaau ni fesoasoani. Afai e manaomia ni fesoasoani, ma afai e lava ni alii e galulue i nei tofiga, e mafai e le peresitene o le Aoga Sa ona fautuaina atu se toatasi pe toalua foi ni fesoasoani. Afai e faamaonia e le au epikopo, e valaauina i latou e se tasi o le au epikopo.

E tuu atu e se uso o le au epikopo ia uso o le au peresitene o le Aoga Sa i se lotu faamanatuga mo le lagolagoina e tagata o le uarota. O se tasi foi o le au epikopo e vaetofiaina i latou.

I se uarota e toatele, e mafai e le au epikopo ona valaau ma vaetofia se alii e avea ma failautusi o le Aoga Sa. E mafai e le peresitene o le Aoga Sa ona fautuaina atu po o ai e valaau. E mafai e le failautusi ona fesoasoani i le au peresitene i le tausia o faamaumauga o tofitofiga po o le auai, pe a manaomia.

13.2.2.2

Tiutetauave

O tiutetauave nei o le peresitene o le Aoga Sa. Afai e i ai ni ona fesoasoani, e lagolago atu i la’ua ia te ia.

  • E auauna o ia i le aufono a le uarota. E auauna atu o ia o (1) se sui auai o le aufono e fesoasoani e talanoaina manaoga i totonu o le uarota, ma sue ni vaifofo ma le (2) o se sui o le Aoga Sa (tagai i le 29.2.5).

  • E vaavaaia taumafaiga e faaleleia ai le a’oa’o mai ma le a’oa’o atu o le talalelei i le fale ma i le lotu.

  • Faatulaga ia vasega o le Aoga Sa, faatasi ai ma le faamaoniga a le au epikopo (tagai i le 13.3). Fautuaina atu i le au epikopo ia tagata matutua o le au paia e avea ma faiaoga o le Aoga Sa.

  • Lagolago, faamalosiau, ma a’oa’o ia faiaoga o le Aoga Sa. Fesoasoani ia i latou ia avea atili o ni faiaoga mataalia o le talalelei e ala i le mulimuli i mataupu faavae i tusitusiga paia ma le Aoao Atu i le Ala a le Faaola. Fautuaina i latou e suesue le Aoao Atu i le Ala a le Faaola.

  • Taitaia fonotaga a le aufono a faiaoga e pei ona taialaina ai e le epikopo (tagai i le Aoao Atu i le Ala a le Faaola,3).

  • Fautuaina faiaoga e aapa atu i tagata o le au paia e le o mai i vasega.

  • Galulue ma faiaoga e tausia faamaumauga o le auai. Lipoti atu faalekuata le auai i le failautusi a le uarota po o le PTF po o meafaigaluega a Tagata o le Ekalesia. O se failautusi, pe a valaauina, e mafai ona fesoasoani i lenei tiutetauave.

13.2.3

Faiaoga o le Aoga Sa

E mafai e le peresitene o le Aoga Sa ona fautuaina atu ni tagata o le au paia e avea ma faiaoga o le Aoga Sa. Afai e faamaonia e le au epikopo, e valaauina i latou e se tasi o le au epikopo, tuuina atu i latou i le sauniga faamanatuga mo le lagolagoina e tagata o le uarota, ma vaetofia i latou.

Ia iloa e faiaoga o le Aoga Sa ia tagata o le vasega, e aofia ai ma i latou o e le auai mai i vasega. E lagolagoina e faiaoga tagata o le ekalesia i a latou taumafaiga e aoao ma ola i le talalelei a Iesu Keriso.

Ina ia saunia e a’oa’o atu, e faaaoga e faiaoga o le Aoga Sa ia tusitusiga paia, o le Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Tagata Taitoatasi ma Aiga, ma le Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo Le Aoga Sa. Latou te mulimuli i mataupu faavae o loo i le A’oa’o Atu i le Ala a le Faaola ma le mataupu 17 o le tusitaulima lenei.

E auai atu faiaoga o le Aoga Sa i fonotaga faalekuata a le aufono a faiaoga (tagai i le 17.4).

13.3

Vasega o le Aoga Sa

E faia ia vasega o le Aoga Sa i Aso Sa muamua ma lona tolu o masina taitasi. E 50 minute le umi. E amata ma faaiu vasega i se tatalo.

Faatasi ai ma le faamaoniga a le au epikopo, e faatulaga e le peresitene o le Aoga Sa ia vasega mo tagata matutua ma le autalavou. Afai e i ai ni ona fesoasoani, e lagolago atu i la’ua ia te ia.

O le aofaiga o vasega e faalagolago i le (1) pe toafia tagata e i ai i le uarota ma le (2) aofai ma le tetele o potu o loo avanoa. E masani lava, o vasega toalaiti e faafaigofie ai e le toatele o tagata ona auai atoatoa ma aoao ai. E mafai ona fesoasoani le aufono a le uarota i le peresitene o le Aoga Sa e fai se tonu pe fia vasega e faatulaga o le Aoga Sa.

O alii talavou ma tamaitai talavou e masani ona amata auai i se vasega talavou o le Aoga Sa i le amataga o le tausaga e atoa ai lo latou ta’i 12. E mafai ona amata auai i se vasega a le au matutua pe a atoa lo latou ta’i 18.

E faatulaga e le peresitene o le Aoga Sa po o le a lava le tele o vasega a le autalavou e pei ona manaomia ai. E ao ona tofitofi le autalavou i vasega e tusa ai ma o latou tausaga. Afai e toalaiti ni talavou o se vaitausaga, e mafai ona tuufaatasia i se vasega e talitutusa o latou tausaga. E nonofo ai lava i lena vasega seia aulia Ianuari o le tausaga e sosoo ai.

Ia le itiiti ifo ma le toalua tagata matutua e tatau ona i ai i vasega taitasi a le autalavou. O tagata matutua e toalua e mafai o ni alii se toalua, tamaitai se toalua, po o se ulugalii faaipoipo. Ina ia fetaui ma lea tulaga manaomia, e ono manaomia ona tuufaatasia ni vasega.

O tagata matutua uma e galulue ma le autalavou e tatau ona faamae’aina le a’oa’oga faamasani o le puipuiga o tamaiti ma le autalavou i totonu o le masina e tasi talu ona lagolagoina (ProtectingChildren.ChurchofJesusChrist.org). A mae’a, e taitolu lava tausaga ma latou toe faia le a’oa’oga faamasani lea.

Ata
vasega o le Aoga Sa a le autalavou

13.3.1

Paranesi Laiti

I se paranesi laitiiti, o le peresitene o le Aoga Sa atonu e na o le pau lea o le taitai ma le faiaoga. Na te faiaoga i se vasega o le Aoga Sa mo talavou uma ma le au matutua i le paranesi.

13.3.2

Vasega o le Aoga Sa mo Vaega Patino

Pe a manaomia, e mafai e le peresitene o le Aoga Sa ona faatulaga ni vasega o le Aoga Sa mo vaega patino. O mataupu a’oa’oina mo nei vasega o le Sau, Mulimuli Mai ia te A’u—Mo le Aoga Sa.

O vaega e mafai ona manuia mai la latou lava vasega o le Aoga Sa e aofia ai:

  • Autalavou nofofua matutua.

  • Tagata o le au paia e le tautatala i le gagana autu a le uarota.

  • O tagata fou o le au paia, o tagata ua toe foi mai, ma i latou o e o a’oa’o e uiga i le Ekalesia.

  • O isi vaega, e pei ona silafia e le epikopo.

13.4

Faaleleia o le A’oa’o Mai ma le A’oa’o atu i le Uarota

O taitai o le uarota e nafa ma le faaleleia o le a’oa’o mai ma le a’oa’o atu i a latou faalapotopotoga. E aofia ai i lena mea le aoaoina faamasani o faiaoga faatoa valaauina (tagai i le A’oa’o Atu i le Ala a le Faaola,38). E mafai ona latou fesili i le peresitene o le Aoga Sa mo se fesoasoani pe a manaomia.

O aufono a faiaoga e faia faalekuata i le taimi o le vasega e 50-minute i le Aso Sa (tagai i le 17.4). O lo latou faamoemoega o le fesoasoani lea ia faaleleia atili le a’oa’o mai ma le a’oa’o atu. O leA’oa’o Atu i le Ala a le Faaola o le punaoa autu lea mo nei fonotaga.

O le aufono a le uarota e vaavaaia ma faatulaga ia fonotaga a le aufono a faiaoga. O le peresitene o le Aoga Sa e masani ona taitaia ia fonotaga. Peitai, e mafai e le au epikopo ona talosagaina se isi tagata o le au paia na te taitaia.

Mo nisi faamatalaga, tagai i le A’oa’o Atu i le Ala a le Faaola,3, po o le teaching.ChurchofJesusChrist.org.

13.5

Faaleleia o le A’oa’o Mai ma le A’oa’o Atu i le Fale

O matua e nafa ma le a’oa’oina atu o le talalelei i a latou fanau. E mafai ona latou fesili atu i le peresitene o le Aoga Sa e fesoasoani atu ia i latou ia faaleleia lo latou avea o ni faiaoga.

E mafai e le aufono a le uarota ona faatulaga ia fonotaga a le aufono a faiaoga mo matua e fesoasoani ai ia i latou ia faaleleia le a’oa’o atu o le talalelei i le fale. E pei foi o isi fonotaga a le aufono a faiaoga, e faia nei fonotaga i le taimi o vasega e 50-minute i le Aso Sa. O leA’oa’o Atu i le Ala a le Faaola o le punaoa autu lea mo nei fonotaga.

Ata
vasega o le Aoga Sa a le au matutua

13.6

Taitai o le Aoga Sa a le Siteki

E tofia e le peresitene o le siteki se tasi o ona fesoasoani e vaaia le Aoga Sa i le siteki. Na te valaauina ma vaetofia foi se fautua maualuga e fai ma peresitene o le Aoga Sa i le siteki.

O tiutetauave o le peresitene o le Aoga Sa a le siteki o loo otooto atu i le 6.7.1 ma le 6.7.3. Afai e valaauina ni ona fesoasoani, e lagolago atu i la’ua ia te ia.

13.7

Taiala Faaopoopo

13.7.1

Tagata e i Ai Manaoga Faapitoa

E tuu atu e faiaoga o le Aoga Sa le vaavaaiga faapitoa i tagata o le au paia e i ai manaoga faapitoa. Mo faamatalaga e uiga i le aoaoina o tagata o le au paia e i ai manaoga faapitoa, tagai i le disability.ChurchofJesusChrist.org; tagai foi i le 38.8.26 i le tusitaulima lenei.

13.7.2

Nofoaga Tutotonu mo Punaoa

O nisi falelotu e i ai le potu autu mo punaoa (potutusi) e fesoasoani ai i tagata o le au paia e a’oa’o mai ma a’oa’o atu le talalelei. O le peresitene o le Aoga Sa a le uarota e vaaia le potutusi o le falelotu. O uarota e faaaoga faatasia se falelotu e faaaogaina foi faatasi le potutusi. O vasega a seminare ma inisitituti ma nofoaga autu o le FamilySearch, e faaaogaina faatasi ma uarota le nofoaga autu o punaoa.

I falelotu e i ai se potutusi, e tofia e le au epikopo se tagata tomai faapitoa mo le potutusi. E mafai e le peresitene o le Aoga Sa ona fautuaina atu se tasi e valaauina. Pe e mafai foi e le au epikopo ona talosagaina se tasi o le au peresitene o le Aoga Sa e avea ma tagata tomai faapitoa. O le tagata lenei:

  • E faatulagaina ma vaaia ia punaoa.

  • Fesoasoani i taitai, faiaoga, ma isi tagata o le au paia ia maua ma faaaoga nei punaoa.

O le peresitene o le Aoga Sa e feutagai ma le tagata tomai faapitoa o le potutusi autu e filimaoti ai pe manaomia se paketi faaletausaga mo le potutusi. Ona ia tuuina atu lea o se fautuaga i le au epikopo.

O le tagata tomai faapitoa o le potutusi e tatau ona auai e le aunoa i le sauniga faamanatuga i vaiaso taitasi ma isi sauniga o le Aso Sa. Afai e tatau ai, e mafai e le au epikopo ona valaau se fesoasoani i le tagata tomai faapitoa.

Mo nisi faamatalaga, tagai i le “Nofoaga Autu o Punaoa” i le ChurchofJesusChrist.org.