Pri čaščenju glasba ostaja osrednjega pomena

Jan Pinborough

cerkvene revije

Pri čaščenju je glasba vedno bila – in vedno bo – osrednjega pomena tako v cerkvi kot doma.

family gathered around piano

Gospod je nemalo tednov po tem, ko je bila Cerkev ustanovljena, Emmi Smith naročil, naj »napravi izbor svetih hvalnic, /…/ kar [mu] je povšeči, da jih bodo imeli v [njegovi] cerkvi« (Nauk in zaveze 25:11). Sveti so potrebovali načine, da bi se naučili novo razodetih evangelijskih resnic in da bi skupaj slavili Boga. Pri njihovem čaščenju in poučevanju pa so bile hvalnice osrednjega pomena.

Ko se je moja družina pred leti pridružila Cerkvi, so nas starši spodbujali, naj se naučimo hvalnice naše nove vere. Na tisti čas imam nekaj živih spominov:

• V družini smo se na pamet naučili hvalnico »Prayer Is the Soul’s Sincere Desire« (v prevodu Molitev je iskrena želja duše; Hymns, št. 145).

• Slišala sem hvalnico »O, moj Oče« (Hvalnice in otroške pesmi, 42) in izvedela, da imam v nebesih Očeta in Mater, ki ju bom nekega dne spet videla.

• Pri petju hvalnice »My Heavenly Father Loves Me« (v prevodu Nebeški Oče me ljubi; Children’s Songbook, 228–229) sem občutila Božjo ljubezen – čeprav sem živela v puščavi in pravzaprav nikoli nisem videla španskega bezga!

Vrnimo se k zakramentnemu sestanku proti koncu februarja 2020. V našem oddelku se je več članov borilo z rakom in čutila sem globoko tolažbo, ko je oddelčni zbor pel hvalnico »Kako trdno vero imate v Boga?« (Hvalnice in otroške pesmi, 6) Nekaj tednov kasneje se je zvrstilo nekaj resno vznemirjajočih dogodkov: karantene, odpovedi bogoslužij ter vrsta potresov in popotresnih sunkov. In v mislih sem spet zaslišala hvalnico:

Ne boj se, s teboj je, da daje ti moč,

v težavah priskočil ti bo na pomoč.

Te vedno krepil bo, ob strani ti stal,

mogočno povzdignil /…/ in te varoval.

Včasih se zdi, da se globalni in osebni izzivi skoraj dnevno povečujejo. Bolj kot kdaj prej potrebujemo duhovno podporo hvalnic, pesmi iz Osnovne in drugo sveto glasbo.

Namen in pomembnost ostajata nespremenjena

Kakor koli, ko smo prešli na dvourne cerkvene sestanke, so se nekateri spraševali, ali se je vloga glasbe pri našem čaščenju zmanjšala. Odgovor je ne.

1. Svete hvalnice so še vedno sestavni del vsakega zakramentnega sestanka, vključno s tem, da nam pomagajo, da se v srcih pripravimo na zakramentno uredbo. Prav kakor prej še vedno lahko načrtujete petje zbora in občestva ter drugo sveto glasbo, zaradi katere je sestanek lepši. Med pandemijo covida-19 je bila sveta glasba še vedno pomemben sestani del skrajšanjih zakramentnih sestankov, četudi je bila samo instrumentalna.

2. Naši otroci zdaj polovico časa preživijo v Osnovni in se evangelija učijo s pomočjo glasbe.

3. Pri drugi uri v razredih za odrasle in mlade ni otvoritvene ali zaključne pesmi. A glasbo v razredih še vedno lahko uporabljate, da z njo poučujete in navdihujete.

4. Bolj kot kdaj prej je sveto glasbo lažje poslušati na digitalnih napravah z uporabo aplikacije za sveto cerkveno glasbo.

Manj predpisanega, več namernosti

Vendar je bilo nekaj nesporazumov. Neke velikonočne nedelje se je učiteljica v razredu evangelijskega nauka opravičila: »Vem, da naj v Nedeljski šoli ne bi peli, ampak res bi rada, da bi skupaj zapeli hvalnico ‘Vem, da Odrešenik živi’.« Ta učiteljica glede tega nesporazuma ni osamljen primer.

Glasba je pri našem čaščenju dejansko še vedno prav tako bistvena, kakor je bila vselej. Priča smo pomembnemu mejniku, ko posodabljamo zbirko hvalnic in otroških pesmi. V sklopu tega prizadevanja so člani Cerkve po vsem svetu predložili neverjetnih šestnajst tisoč novih hvalnic, pesmi in besedil.

A ker je petju na nedeljskih sestankih namenjeno vse manj časa, moramo biti pri načrtovanju in uporabi glasbe bolj premišljeni in namerni.

group of children singing

Pri tem, da glasba pri našem čaščenju ostaja srednjega pomena, sta nam lahko v pomoč dve ključni načeli.

1. Nepogrešljiva pri poučevanju

Na govore in razpravljanja lahko gledamo kot na osnovna sredstva podajanja evangelijskih sporočil doma in v cerkvi. In za to lahko porabimo večino časa. A glasba ni okrasni dodatek. Sodi v samo bistvo poučevanja z močjo in z Duhom.

Apostol Pavel je prvim svetim svetoval: »Kristusova beseda naj bogato prebiva med vami. V vsej modrosti se med seboj poučujte in spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhovnimi pesmimi v svojih srcih hvaležno prepevajte Bogu.« (Kološanom 3:16)

Glasba na lekcijo ali sestanek nemudoma lahko privabi Duha. Odločitev, da boste na Nedeljski šoli ali med pogovorom pri lekciji iz učbenika Pridi in hodi za menoj uporabili pesem, si zasluži isti skrben premislek v duhu molitve kakor odlomki iz svetih spisov, ki se jih odločimo prebrati, ali del lekcije, ki se ga odločimo poučevati. Glasba, ki jo izberemo v duhu molitve, se lahko dotakne src in pusti duhovni odtis, ki lahko traja vse življenje.

2. »Molitev k meni«

Pride čas, ko vsak od nas lahko doživlja strtost, čas, ko je pot pred nami nejasna. Včasih se nam morda zdi, da se z isto nujno stisko kar naprej obračamo na nebesa, ki nam ne dajo nobenega odgovora ali rešitve. V takšnih trenutkih morda čutimo, da bi zaključili, da je Bogu vseeno ali da smo nevredni njegove skrbi. Včasih morda celo začutimo, da smo nad molitvijo obupali.

Za takrat, ko čutimo pomanjkanje duhovne povezanosti z nebesi, je tukaj tolažilna resnica: Sveta glasba je dejansko lahko vrsta molitve. Gospod sam je to pojasnil, ko je Emmo zadolžil, naj napiše našo prvo hvalnico: »Kajti duša se mi radosti v pesmi srca, da, pesem pravičnih je molitev k meni.« (Nauk in zaveze 25:12; poudarek dodan)

In če Gospodu iskreno darujemo pesem svojega srca, je obljubil, da bo vselej odgovoril z blagoslovom: »[N]anjo bom odgovoril z blagoslovom nad njihovimi glavami. Zatorej povzdigni srce in se raduj.« (Nauk in zaveze 25:12–13)

V nekem težkem obdobju svojega življenja dolgo nisem mogla prepoznati odgovorov na svoje iskrene molitve. Neka ljuba prijateljica je šla skozi neke težave. A ko sva skupaj igrali in peli hvalnice in evangelijske pesmi, sva pogosto močno doživljali tolažbo in pričevanje. Sedaj se zavedam, da je Gospod izpolnjeval svojo obljubo. Vedno znova je odgovoril na pesmi mojega srca. In to mi je resnično pomagalo, da sem se opogumila in šla naprej.

young woman visiting a cemetery

Photograph by Robert Casey

Vsako nedeljo

Prepričani smo, da vsako nedeljo nekdo v naših občestvih, nekdo v naših razredih in nekdo v naših družinah lahko doživlja hudo stisko. Drugi so v mirnih dolinah s preobilico blagoslovov. Spet drugi šele spoznavajo osnove evangelijske resnice.

Če pri čaščenju glasbi namenjamo zasluženo mesto in če ostaja osrednjega pomena, vsem lahko pomagamo najti priložnosti, da bodo občutili Duha, spoznali evangelijske resnice in slavili Gospoda zaradi njegove dobrote. In vsem lahko pomagamo, da bodo odgovor na pesem svojega srca dobili tako, kakor ga lahko da le ljubeči večni Oče.

Moč glasbe

»Glasba ima moč, da nas duhovno nahrani. Ta moč je zdravilna. Ima moč, da olajša čaščenje, ker nam omogoči, da se poglobimo v odkupno daritev in v evangelijsko obnovo z odrešilnimi načeli in uredbami povzdignjenja. Daje nam moč, da svoje misli izrazimo v duhu molitve in da pričujemo o svetih resnicah.«

Predsednik Russell M. Nelson, predsednik Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, »The Power and Protection of Worthy Music«, Ensign, dec. 2009, 16.

Glasba je božanski jezik

Angeli in Božje stvaritve Boga slavijo s pesmijo (gl. Alma 36:22 ter Nauk in zaveze 128:23).

Glasba izraža vero (gl. Apostolska dela 16:25).

Z glasbo izražamo radost zaradi spreobrnjenja in odkupljenja (gl. Alma 5:26 in Alma 26:13).

Ob Gospodovem prihodu bodo vsi peli:

»[D]okler me ne bodo poznali vsi, ki bodo ostali, in sicer od najmanjšega do največjega, in navdalo jih bo spoznanje o Gospodu in na lastne oči bodo videli in bodo povzdignili svoj glas in bodo v en glas peli to novo pesem.« (Nauk in zaveze 84:98; besedilo pesmi preberite v 99.–102. verzu.)