mladi
Moj preizkus vere
Ko sem bil star trinajst let, sem začel vsak dan redno brati Mormonovo knjigo in odtlej sem vsak dan blagoslovljen.
Naš razred Nedeljske šole trinajstletnikov ni ravno slovel po spoštljivosti. Vendar smo imeli čudovito učiteljico, ki se je po svojih najboljših močeh trudila, da je vsako lekcijo poučevala z Duhom. Ena takšnih lekcij je bila o branju svetih spisov.
Na koncu lekcije nam je dala izziv. Namenjen je bil nam vsem, vendar je iz nekega razloga gledala ravno mene in rekla: »Pozivam vas, da Mormonovo knjigo berete čisto vsak dan!« Mislil sem si: »Boš videla. To bom naredil!«
Tistega večera sem začel z branjem prvega poglavja Prve Nefijeve knjige in bral vsak dan. Verjetno na začetku nisem imel pravega odnosa, vendar sem sčasoma vzljubil občutek, ki sem ga imel, ko sem bral Mormonovo knjigo. Redno večerno branje je postala prijetna navada.
Mesece kasneje sem začel brati dvaintrideseto poglavje Almove knjige in name je naredila vtis misel o preizkusu vere. V šoli smo se ravno učili o izvajanju znanstvenih poskusov, zato sem pokleknil in nebeškemu Očetu povedal, da začenjam s poskusom. Prosil sem, da bi vedel, ali Mormonova knjiga izpričuje resnico.
Ko se ozrem nazaj, vem, da je nebeški Oče na moje molitve velikokrat odgovoril. Ker sem Mormonovo knjigo bral vsak dan, sem zlo zlahka premagoval. Čutil sem se bližje nebeškemu Očetu. Čutil sem, da bom zaradi moči Svetega Duha lažje premagoval ovire. To, kar je Alma rekel o preizkušanju Božje besede, je resnica: »Začenja mi širiti dušo; da, začenja mi razsvetljevati razumevanje, da, začenja mi postajati slastna.« (Al 32:28)