2010–2019
Meramļo̧k im Meramļo̧k m̧ae Raan eo Eweeppān
Eprōļ 2017


Meramļo̧k im Meramļo̧k m̧ae Raan eo Eweeppān

Men̄e ilo iien ko reppen im marok tata, ewōr meram im men ko rem̧m̧an ipeļaakid wōj.

Paul ekar kwaļo̧k juon naan em̧m̧an kōn kōjatdikdik ppān Rikorint ro:

“Eļap kaen̄taan kom̧, ak kom̧ij jan̄in obab, kom̧ij pok, a e jan̄in jako kōjaatdikdik;

“Rej matōrtōre kom̧, a kōm jab make iaami, rej jolaļļo̧k kōm, a kōm jab jako.”1

Kar ta unin kōjatdikdik eo an Paul? Ron̄jake uwaak eo an: “Kōn Anij, eo ekar jiron̄ļo̧k meram eo bwe en romaak tok jān maroklep, kar romaak ilo buruōd, n̄an leļo̧k meram in jeļāļo̧kjeņ eo an m̧ōņōņō an Anij ilo turin mejān Jisōs Kraist.”2

Men̄e ilo iien ko reppen im marok tata, ewōr meram im em̧m̧an ipeļakid wōj. Oktoba eo ļo̧k, Būreejtōn Uchtdorf ekar kakeememej kōj, “Em̧ōj jeepoļe kōj kōn … juon kabwilōn̄lōn̄ in jeraam̧m̧an in meram im m̧ool me ij kejōkļo̧kjeņ eļan̄n̄e jej kanooj kam̧m̧oolol kōn ta kein ewōr ippād.”3

Ijoke, rijum̧ae eo enaaj bōkļo̧k kōj bwe jen pedped ilo “bwilijin maroklep… me ej pinej māj ko, … kapenļo̧k … bōro ko … im … ān̄in … ļo̧k.”4

Mekarta, kōn meļeļe ko rejejjet ikijjien mālijjon̄ ko ilo raan kein ad, Irooj ej kallim̧ur: “Bwe men eo jān Anij ej meram; im e eo ekar bōk meram eo, im wōnm̧aanļo̧k wōt ilo Anij, ej bōk elōn̄ļo̧k meram; im bwe meram eo ej meramļo̧k im meramļo̧k m̧ae raan eo eweeppān.”5

Kōj jej nejin Anij. Bōk meram, wōnm̧aanļo̧k ilo Anij, im bōk eļapļo̧k meram rej ta eo kar kōm̧anm̧ane bwe jen kōm̧m̧ane. Jān lukkuun jinoin, jekar ļoor meram eo; jekar ļoor Jemedwōj Ilan̄ im karōk eo An. Kappukot meram eo ej pād ilo DNA in jetōb eo ad.

Ikar ron̄ katakin kake m̧ool eo indeeo ilo juon jikin ejjeļo̧k ilo bōklōkōt. Ke kar jerbal n̄an juon bāān̄ eļap, kar karuwaineneik eō n̄an pād ilo juon būrookraam̧ n̄an ro rejjab rijikuuļ ilo University eo an Michigan. Ilo iien būrokraam̧ eo, Professor Kim Cameron ekar katakin kake wāween tōl em̧m̧an im jekjek in an jerbal. Ekar kōmeļeļe: “Menin ej kōnono kōn jibadbad eo ilo aolep jekjek in mour n̄an kajoor [meram] eo em̧man im kōttoļo̧k jān kajoor [marok] eo enana. Jān juon organism-make n̄an juon jekjek in armej ekapokpok, aolep men ej mour ewōr an kōņaan make n̄an em̧m̧an im ettoļo̧k jān nana.”6

Rejtake jān juon ekkatak ebun̄bun̄, eaar barāinwōt pedped ioon jilu m̧ōņakjen raorōk an juon mejatoto in jikin jerbal: tenkwadik, jeorļo̧k bōd, im kam̧oolol.7 Ekanooj in alikkar bwe ilo an armej oktakļo̧k n̄an (meram) eo em̧m̧an, alikkar eo ekanooj jejjet an waļo̧k jān wōt Meram eo an Laļ in, Jisōs Kraist, rej pād!

Ro jeiū im jatū, jouj im bōk aenōm̧m̧an bwe ewōr meram n̄an kōj. Imaron̄ ke kwaļo̧k jilu jikin ko ijōko jenaaj iien otemjej lo meram:

1. Meram an Kabun̄ eo

Kabun̄ in ej juon jurōn meram n̄an juon laļ emarok. Ej juon iien eaiboojoj n̄an erom juon membōr in Kabun̄ eo an Jisōs Kraist im Armej ro Rekwojarjar ilo Raan-ko Āliktata. Kabun̄ in ekajoorļo̧k jān kar m̧okta8 im ilo m̧ool ekajoor an eddōkļo̧k kajjojo raan ilo an membōr kāāl ro kobatok ippād, jarlepju rej ejaak, mijinede kāāl rej kūr er, im laļ jiddik ko rej peļļo̧k n̄an gospel eo. Jej lo ro me raar jirilo̧k jān kajoor ilo Kabun̄ in ium̧win jidik iien bar ro̧o̧l tok āinwōt an kar loe jān Būreejtōn Thomas S. Monson ej bōktok kabwilōn̄lōn̄ kajjojo raan.

Ejjab etto ikar loļo̧k jodikdik ro ilo Paraguay, Uruguay, Chile, im Argentina ilo iien kweilo̧k ko aer Kōn Kōkajoorļo̧k Jodikdik ro. Taujin im taujin likao im jiron̄ ro raar joļo̧k juon wiik kōkajoorlo̧k iakwe eo aer n̄an Rilo̧mo̧o̧r eo innām jepļaak n̄an im̧weo im̧eer ippān baam̧le ko aer im ro m̧ōttaer kōromaakļo̧k meram eo im iakwe eo an Kraist.

Lale, Kabun̄ in enaaj iien otemjej wōr an rijum̧ae. Ekar baj āindein wōt jān jinoin im naaj wōnm̧aanļo̧k wōt n̄an jem̧ļo̧kin. Jej jab maron̄ kōtļo̧k bwe jum̧ae kein ren kōm̧ōjņo̧ik en̄jake eo ad kōn meram eo letok n̄an kōj. Kūle meram eo im ļoore enaaj karōk n̄an kōj elōn̄ļo̧k meram.

Ilo juon laļ emarok, meram eo an Kabun̄ in enaaj romak meramļo̧k im meramļo̧k m̧ae raan eo eweeppān.

2. Meram eo an Gospel eo

Meram eo an gospel eo ej laļ eo me “ej romaak eļap im ļapļo̧k n̄an raan eo eweeppān,”9 im ej kanooj romak ilo baam̧le ko ad im ilo tampeļ ko ipeļaakin laļ in.

Kwaļo̧k Gospel eo Aō ej ba: “Kōn meram in gospel eo, baam̧le ko remaron̄ ņa mejļan likjab ko, iakwelel ko, im apan̄ ko. Baam̧le ko kar kakkuri jān jab errā maron̄ kemour kōn ukweļo̧k, jeorļo̧k bōd, im tōmak ilo kajoor eo an Pinmuur eo an Jisōs Kraist.”10 Kiiō eļapļo̧k jān m̧okta, baam̧le ko ad rej aikuj in unin meram eo eļap n̄an aolep ro ipeļakid. Baam̧le ko rej eddōkļo̧k ilo meram ilo aer eddōkļo̧k ilo iakwe im jouj. Ilo ad ejaaki baam̧le ko ilo “tōmak, … ukwelo̧k, jeorļo̧k bōd, kautiej, io̧kwe [im] jeļā ņae doon,”11 jenaaj en̄jake juon lapļo̧k in iakwe n̄an Rilo̧mo̧o̧r eo im n̄an ro jet. Baam̧le ko remaron̄ eddōk kajooļo̧k, im meram eo ilo kōj kajjojo enaaj ļapļo̧k an meramļo̧k.

Jej riiti ilo Bible Dictionary eo, “M̧weo wōt maron̄ keidi ippān tampeļ eo ilo eļap ekwojarjar.”12 Kiiō ewōr ippād 155 tampeļ ko rej jerbal im ewōr rej itok wōt. Elōn̄ wōt im lōn̄ baam̧le ko rej liāp n̄an iien im n̄an indeeo. Membōr ro rej leļo̧k elōn̄ āt ko etan ro nukwier em̧ōj aer mej n̄an tampeļ eo n̄an kōm̧m̧ani kain̄i ko aer. Jej lukkuun in en̄jake eļap lan̄lōn̄ im m̧ōņōņō ilo jikin ko jim̧or in rōn̄ōl eo.

Ilo juon laļ emarok, meram in gosepl eo enaaj romak meramļo̧k im meramļo̧k m̧ae raan eo eweeppān.

3. Meram eo an Kraist

Kwojjab maron̄ kōnono kōn meram eo ilo laļ in ilo jab kōnono kōn meram eo an Laļ in, Jisōs Kraist. Juon kōkaļļe kōn Jemedwōj Ilan̄ eo em̧m̧an ej bwe aolep rej itok n̄an mour in ej jeraam̧m̧an kōn meram eo an Kraist n̄an jipan̄ er bar jepļaak n̄an kapijuknen. Būreejtōn Boyd K. Packer ekar katakin: “Jetōb eo an Kraist iien otemjej ej pād ijeņ. … Meram eo an Kraist an kilep in āinwōt meram in aļ eo make. Jabdewōt ijo ewōr armej ie, epād Jetōb eo an Kraist.”13 Meram eo an Kraist ej “karuwainene im kareel n̄an kōm̧m̧an em̧m̧an iien otemjej”14 im ej kōpooj aolep ro rej pukot em̧m̧an eo im m̧ool eo n̄an bōk Jetōb Kwojarjar eo.

Rilo̧mo̧o̧r eo ekar katakin bwe E ej meram eo ej “kōmramļo̧k mejāmi,” “kōm̧ōkajļo̧k ami meļeļe,” im “leļo̧k menwan men otemjej.”15 Meram eo an Kraist ej jipan̄ kōj lo ro jet jān māj ko mejān Rilo̧mo̧o̧r. Enaaj ļapļo̧k ad iakwe im meļeļe kōn apan̄ ko an ro jet. Enaaj jipan̄ kōj kōļapļo̧k ad kijenmej ippān ro me remaron̄ jab kabun̄ jar āinwōt ad kabun̄ jar ak jerbal āinwōt ad maron̄. Enaaj jipan̄ kōļapļo̧k ad meļeļe karōk in m̧ōņōņō eo eļap im lo ekōjkan ad naaj koņ ilo karōk in eļap em̧m̧an. Ej letok mour, meļeļe, im unleplep in aolep men ko jej kōm̧m̧ani. Kōn aolep m̧ōņōņō ko me renaaj itok n̄an kōj ilo ad kanooj meļeļe kake Meram eo an Kraist, jejjab maron̄ naaj keidi n̄an m̧ōņōņō eo jej en̄jaake n̄e jej loe meram eo an Kraist ej jerbal ilo ro jet: baam̧le, ro jerad, im ekoba ro jejjab jeļā kake er.

Pija
Kune Kijeek eo ilo mōnjar eo

Iaar en̄jake lan̄lōn̄ jab in ke iaar ron̄ kōn kijejeto ko an juon kumi eperan an rikkun kijeek ro me raar tariņaik juon kijeek n̄an kōjparok juon stake center ebwil ilo Iturōk in California ilo Juļae 2015 eo. Ke kijeek eo eaar kajoorļo̧k, commander eo an kumi eo eaar kūr juon m̧ōttan LDS n̄an kajjitōk ia eo men ko kōjerbali rekwojarjar im kab in kwojkwoj ko kar kakuni ie bwe ren maron̄ kōjparoki. Eo m̧ōttan eaar jiron̄ e bwe ejjeļo̧k men ko rekwojarjar im bwe kab in kwojkwoj ko remaron̄ bar ebbōktok. Ak commander eo eaar en̄jake ke ej aikuj kōm̧m̧ān eļapļo̧k, kōn menin eaar jilkinļo̧k rikkun kijeek ro n̄an m̧weo eurur n̄an tūm̧ aolep pija in Kraist jān dipin m̧weo bwe ren maron̄ kōjparoki. Jon̄an raar likūt juon pija ilo waan ikkun eo ilo kōjatdikdik bwe rikkun kijeek ro ren maron̄ lale. Iaar kanooj m̧weur kōn jouj, em̧m̧an eo an commander eo, im an pidodo an bōk meram eo ilo juon tōre ekauwōtata im pen.

Pija
Kōjparoki pija ko an Rilo̧mo̧o̧r eo jān juon kijeek
Pija
Rikkun kijeek eo ippān pija in Rilo̧mo̧o̧r eo

Ilo juon laļ emarok, Meram eo an Kraist enaaj romaak meramļo̧k im meramļo̧k m̧ae raan eo eweeppān!

Ij bar juon alen ālij naan ko an Paul: “Jen kōņaki likōjpen̄ak ko an meram.”16 Ij kam̧ool kōn Kraist. E ej Meram eo an Laļ. Kōm̧m̧an bwe jān kajoorļo̧k kōn meram jab eo ej pād n̄an kōj kōn ļapļo̧k bōk kuņaad ilo m̧ōn jar eo im ļapļo̧k eddo an pedped ko an gospel eo im baam̧ļe ko ad. Kōm̧m̧an bwe en jab m̧ujkōk ad lo Meram eo an Kraist ippān ro jet im jipan̄ er loe ilo er make. Ilo ad bōk meram jab in, jenaaj jeram̧m̧an kōn eļapļo̧k meram, em̧ool m̧ae ta eo eweppān n̄e jej bar juon alen “Jemān meram ko,”17 Jemedwōj Ilan̄. Āindein ij kam̧ool ilo āt eo ekwojarjar an Meram eo an Laļ in, em̧ool Jisōs Kraist, amen.