Duhovna sposobnost
Kot zvesti učenci Jezusa Kristusa vsak od vas lahko dobi navdih in razodetja, ki so vam pisana na kožo in so v skladu z zapovedmi.
Ko sem to poletje odhajala s tabora Mladenk, mi je prijetna mladenka izročila sporočilce. V njem me je vprašala: »Kako naj vem, kdaj mi Bog poskuša nekaj povedati?« Njeno vprašanje mi je zelo všeč. Naše duše hrepenijo po povezavi z nebeškim domom. Radi čutimo, da nas potrebujejo in da smo koristni. Toda včasih se borimo s tem, da bi prepoznali, kaj so naše misli in kaj blagi navdih Duha. Preroki, starodavni in sodobni, učijo, da če nekaj vabi in zvablja k dobrim delom, potem prihaja od Kristusa.1
Predsednik Russell M. Nelson nas je preprosto, odločno prosil: »Moji ljubi bratje in sestre, rotim vas, postanite duhovno bolj sposobni prejeti razodetje. /…/ Odločite se, da boste zadostno duhovno delali, zato da boste pogosteje in jasneje deležni daru Svetega Duha in slišali glas Duha.«2
Ta dopoldan vam iz vsega srca želim govoriti o štirih načinih, kako duhovno postanete bolj sposobni prejeti razodetje.
Prvič, namerno si vzemite čas in poiščite kraj, kjer boste slišali Božji glas.
Ko svobodno voljo uporabite zato, da si vsak dan izborite čas, da bi se približali glasu Boga, zlasti v Mormonovi knjigi, njegov glas za vas sčasoma postane jasnejši in bolj domač.
Nasprotno pa zaradi distrakcij in hrupa, ki preplavljajo svet in naše domove in življenja, lahko njegov glas slišimo vse težje. Te distrakcije nas v mislih in srcih lahko tako zaposlijo, da blagemu navdihu Svetega Duha ne puščamo prostora.
Prerok Joseph Smith je učil, da se Bog posameznikom najpogosteje razodene »v zasebnosti, v sobi; v divjini ali na poljih, in sicer navadno brez hrupa ali direndaja«.3
Satan nas hoče od Božjega glasu ločiti tako, da nas zadržuje izven teh tihih krajev. Če Bog govori s tihim, mirnim glasom, se mu moramo vi in jaz približati, da ga bomo slišali. Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi bili tako osredotočeni na to, da bi ostali povezani z nebesi, kakor smo na to, da ostanemo povezani z Wi-Fi-jem! Določite čas in kraj in vsak dan prisluhnite Božjemu glasu. In tega svetega dogovora se točno držite, kajti od tega je odvisno tako veliko!
Drugič, ne odlašajte z dejanji.
Ko prejmete navdih in potem delujete z namenom, vas Gospod lahko uporabi. Bolj delujete, bolj domač vam postane glas Duha. Vse bolj boste prepoznali vodstvo Boga in vam bo »pripravljen /…/ razodeti svoje misli in voljo«.4 Če boste odlašali, utegnete na navdih pozabiti ali zamuditi priložnost, da bi za Boga nekomu pomagali.
Tretjič, naj vas Gospod pošlje po opravkih.
Molitev, ki jo nebeški Oče navdušeno želi uslišati, je naša prošnja, naj nas vodi k nekomu, ki potrebuje našo pomoč. Predsednik Henry B. Eyring nas je učil, naj razodetje poiščemo tako, da Boga vprašamo, komu lahko pomagamo v njegovem imenu. »Če boste postavljali takšna vprašanja, bo Sveti Duh prišel in boste čutili navdih, kaj lahko naredite za ljudi. Tako hodite po Gospodovih opravkih in izpolnjujete pogoje za dar Svetega Duha.5
Lahko molite in Gospoda prosite za opravek. Potem vaše običajne spretnosti lahko uporabi zato, da opravi svoje izredno delo.
Stari oče Fritz Hjalmar Lundgren se je iz Švedske izselil, ko je imel devetnajst let. V Ameriko je prispel sam, s kovčkom in s šestimi leti formalne izobrazbe. Ker ni znal govoriti angleško, si je utrl pot v Oregon in tam delal kot drvar ter se z mojo babico in mamo pridružil Cerkvi. Nikdar ni predsedoval oddelku, kot zvesti hišni učitelj pa je bil zaslužen, da je v Cerkvi ponovno postalo dejavnih več kot petdeset družin. Kako je to naredil?
Po dedovi smrti sem pregledoval škatlo z njegovimi dokumenti in naletel na pismo, ki ga je napisal moški, ki se je v cerkev vrnil zaradi dedove ljubezni. Pismo se je glasilo: »Verjamem, da je skrivnost brata Fritza v tem, da vedno hodi po opravkih nebeškega Očeta.«
To je bilo pismo brata Wayna Simonisa. Ded ga je obiskal in spoznal vse njegove družinske člane. Takrat jim je rekel, da jih potrebujejo, in jih povabil v cerkev. A brat Simonis se je tiste nedelje prebudil v precepu – ni še končal z obnovo strehe in tisti teden so pričakovali dež. Odločil se je, da bo šel v cerkev, se rokoval z dedom, nato pa se vrnil domov dokončat streho. Družina bo na zakramentnem sestanku lahko brez njega.
Njegov načrt se je povsem lepo uresničeval, dokler ni, ko je bil na strehi, zaslišal, da nekdo pleza po lestvi. Tole so njegove besede: »Ko sem pogledal navzgor, /.../ je na vrhu lestve stal brat Fritz. Samo široko se mi je nasmehnil. Najprej mi je bilo nerodno in sem se počutil kot majhen otrok, ki so ga dobili, ko šprica pouk. Nato /.../ sem začutil jezo. [A brat Fritz] je slekel suknjič in ga obesil na lestev. Ko je vihal rokave svoje bele srajce, se je obrnil k meni in rekel: ‘Brat Simonis, ali imaš še eno kladivo? To delo mora biti zelo pomembno, sicer ne bi pustil družine, in če je tako pomembno, bi ti rad pomagal.’ Ko sem se mu zazrl v oči, sem videl zgolj prijaznost in Kristusovo ljubezen. Jeza me je minila. /.../ Tisto nedeljo sem odložil orodje in sledil svojemu dobremu prijatelju po lestvi navzdol in nazaj v kapelo.«
Deda je Gospod poslal po opravku in vedel je, da mora poiskati izgubljeno ovco. Prav kakor so štirje možje hromega prijatelja prinesli na streho in ga nato spustili k Jezusu Kristusu, da ga je ozdravil,6 tako je opravek na streho pripeljal tudi deda. Gospod razodetja pošilja tistim, ki bi radi pomagali.
Četrtič, verujte in zaupajte.
Nedavno sem v svetih spisih brala še o nekem velikem misijonarju, ki ga je Gospod poslal po opravku. Amon je učil lamanskega kralja, ki se je spraševal, zakaj ga ni prišel učit tudi Aronov brat Amon. »In Aron je kralju rekel: Glej, Gospodov Duh ga je poklical drugam.«7
V srcu mi je Duh spregovoril: Vsak od nas ima drugačno poslanstvo in včasih nas Duh lahko pokliče »drugam«. Veliko je načinov, kako kot učenci Jezusa Kristusa, ki sklenejo in spolnjujejo zaveze, lahko gradimo Božje kraljestvo. Kot njegovi zvesti učenci vsak od vas lahko dobi navdih in razodetja, ki so vam pisana na kožo in so v skladu z njegovimi zapovedmi. V življenju imate edinstvena poslanstva in vloge in boste dobili edinstveno vodstvo, da jih boste izpolnili.
Nefi, Jeredov brat in celo Mojzes so morali čez velika vodovja – in vsak je to naredil drugače. Nefi je napravil »gredje prefinjene izdelave«.8 Jeredov brat je zgradil barke, ki so bile »zatesnjene kakor posoda«.9 Mojzes pa je šel »po suhem sredi morja«.10
Vsak je bil posebej voden in vsak je zaupal in ukrepal. Gospod ne pozabi tistih, ki so poslušni, in bo, z Nefijevimi besedami, »pripravil pot, da lahko izvršijo to, kar jim zapove«.11 Bodite pozorni, da Nefi pravi »pot«, ne »to pot«.
Ali opravke, po katerih nas pošlje Gospod, spregledamo oziroma opustimo, ker je pripravil »pot«, ki je drugačna od tiste, ki smo jo pričakovali?
Mojega deda je vodil na nenavaden kraj – v obleki, na vrh strehe, v nedeljo. Zaupajte Bogu, da vas bo vodil, čeprav je pot videti drugače, kot ste pričakovali, oziroma je drugačna od drugih.
Sveti iz poslednjih dni so zelo raznoliki, toda »Bogu so vsi enaki« – črnci in belci, zasužnjeni in svobodni, moški in ženske, samski in poročeni, bogati in revni, mladi in stari, vseživljenjski člani in nedavni spreobrnjenci.12 Ne glede kdo ste ali s čim imate opravka, ste povabljeni h Gospodovi mizi.13
Ko iskanje in uresničevanje Očetove volje postane ubrano z vašim vsakdanjim življenjem, boste seveda vodeni k spremembam in kesanju.
Novi cerkveni program za otroke in mlade je postavljen na temelju tega, da se učimo iskati razodetje, odkrivati, kaj Gospod želi od nas, in da v skladu s temi navodili ukrepamo. Vsak od nas si, ne glede na starost ali okoliščine, lahko prizadeva iskati, prejeti in ukrepati. Ko boste sledili temu večnemu vzorcu, ki je posvečen za današnje dni, se boste približali Jezusu Kristusu – njegovi ljubezni, njegovi luči, njegovemu vodstvu, njegovemu miru ter njegovi ozdravljajoči in vsemogočni moči. In duhovno boste postali bolj sposobni postati vsakdanje orodje v njegovih rokah za izvrševanje njegovega velikega dela. V imenu Jezusa Kristusa, amen.