2010–2019
Oče
oktober 2018


Oče

Vsak od nas ima potencial, da postane kot Oče. Za to pa moramo Očeta častiti v Sinovem imenu.

Moja žena Melinda se je vse življenje na moč trudila, da bi bila zvesta učenka Jezusa Kristusa. Vendar je v mladosti čutila, da ni vredna ljubezni in blagoslovov nebeškega Očeta, ker je napačno razumela njegovo naravo. Na srečo je Melinda še naprej spolnjevala zapovedi kljub žalosti, ki jo je občutila. Pred nekaj leti je imela vrsto izkušenj, ki so ji pomagale bolje razumeti Božjo naravo, vključno z njegovo ljubeznijo do njegovih otrok in njegovo hvaležnostjo za naša, čeprav nepopolna prizadevanja, da opravljamo njegovo delo.

Pojasni, kako je to vplivalo nanjo: »Sedaj čutim gotovost, da Očetov načrt deluje, da ga zanima naš uspeh in da poskrbi za naše lekcije in izkušnje, ki jih potrebujemo, da se vrnemo v njegovo navzočnost. Sebe in druge vidim bolj, kakor nas vidi Bog. Vzgajam, učim in služim lahko z več ljubezni in manj strahu. Bolj občutim mir in zaupanje kot tesnobo in negotovost. Namesto sodbe občutim podporo. Moja vera je trdnejša. Očetovo ljubezen čutim pogosteje in globlje.«1

To, da imamo »pravilno predstavo o značaju, popolnostih in lastnostih [nebeškega Očeta]« je bistveno, zato da udejanjamo zadostno vero, da prejmemo povzdignjenje.2 Pravilno razumevanje značaja nebeškega Očeta lahko spremeni to, kako vidimo sebe in druge ter nam pomaga razumeti silno ljubezen Boga do njegovih otrok in njegovo veliko željo, da bi nam pomagal, da bi postali kakor on. Če njegovo naravo vidimo nepravilno, lahko občutimo, da smo nesposobni, da bi se nam kdaj uspelo vrniti v njegovo navzočnost.

Moj današnji cilj je učiti ključne točke nauka o Očetu, zaradi katerih bo vsak od nas, zlasti tisti, ki se sprašujejo, ali jih Bog ljubi, bolje razumel njegov pravi značaj in bolj veroval vanj, v njegovega Sina in njegov načrt za nas.

Predzemeljsko življenje

V predzemeljskem svetu smo se kot duše rodili nebeškima staršema in z njima živeli v družini.3 Poznala sta nas, nas učila in ljubila.4 Nadvse smo si želeli, da bi bili kot nebeški Oče. Vendar smo spoznali, da moramo zato izpolnjevati naslednje:

  1. Prejeti moramo poveličano, nesmrtno, snovno telo.5

  2. Moramo se poročiti in ustvariti družine z duhovniško močjo pečatenja.6

  3. Pridobiti moramo vse znanje, moč in božanske lastnosti.7

Oče je posledično ustvaril načrt, ki bi nam pod določenimi pogoji omogočil8 prejeti snovno telo, ki bo ob vstajenju postalo nesmrtno in poveličano; se v življenju na zemlji poročiti in ustvariti družine oziroma za zveste, ki ne bi imeli te priložnosti, po življenju na zemlji;9 se izpopolnjevati; in se naposled vrniti k nebeškima Staršema in živet z njima in našimi družinami v stanju povzdignjenja in večne sreče.10

Sveti spisi to imenujejo načrt odrešitve.11 Ko nam je bil ta načrt predstavljen, smo bili zanj tako hvaležni, da smo od radosti vzkliknili.12 Vsak od nas je sprejel pogoje načrta, vključno z izkušnjami in izzivi življenja na zemlji, s pomočjo katerih bi razvili božanske lastnosti.13

Življenje smrtnikov

Nebeški Oče nam na zemlji omogoča okoliščine, ki jih potrebujemo, da napredujemo v okviru njegovega načrta. Očetu se je Jezus Kristus rodil po mesu14 in je poskrbel za božansko pomoč, da je lahko izpolnil svoje zemeljsko poslanstvo. Nebeški Oče bo podobno pomagal vsakemu od nas, če si bomo prizadevali spolnjevati njegove zapovedi.15 Oče nam daje svobodno voljo.16 Naše življenje je v njegovih rokah in naši dnevi so znani in nam jih ne bo odštetih manj.17 In zatrjuje nam, da se slednjič vse obrne v dobro za tiste, ki ga ljubijo.18

Nebeški Oče je tisti, ki nam daje naš vsakdanji kruh,19 ki vključuje tako hrano, ki jo jemo, kot moč, ki jo potrebujemo, zato da spolnjujemo njegove zapovedi.20 Oče daje dobre darove.21 Naše molitve sliši in usliši.22 Nebeški Oče nas reši zla, če mu dopustimo.23 Kadar trpimo, zaradi nas joče.24 Slednjič vsi naši blagoslovi pridejo od Očeta.25

Nebeški Oče nas vodi in nam daje izkušnje, ki jih potrebujemo glede na naše kreposti, šibkosti in odločitve, zato da bomo lahko obrodili dober sad.26 Oče nas graja, kadar je potrebno, ker nas ljubi.27 On je Svetovalec,28, ki se bo z nami posvetoval, če ga bomo prosili.29

Nebeški Oče je tisti, ki nam v življenje pošilja tako vpliv kot dar Svetega Duha.30 Zaradi daru Svetega Duha v nas lahko prebiva Očetova slava – oziroma inteligenca, luč in moč.31 Če si prizadevamo prejeti vse več luči in resnice, dokler nismo z očmi zazrti zgolj v Božjo slavo, nam bo nebeški Oče poslal Svetega Duha Obljube, da nas bo pečatil za večno življenje in nam razodel svoj obraz – bodisi v tem življenju bodisi v naslednjem.32

Posmrtno življenje

Nebeški Oče v posmrtnem duhovnem svetu še naprej izliva Svetega Duha in pošilja misijonarje k tistim, ki potrebujejo evangelij. Usliši molitve in pomaga tistim, ki morajo prejeti namestniške odrešilne uredbe.33

Oče je povzdignil Jezusa Kristusa in mu dal moč, da je izpeljal vstajenje,34 s pomočjo katerega prejmemo nesmrtno telo. Odrešenikovo odkupljenje in vstajenje nas pripeljeta nazaj v Očetovo navzočnost, kjer nam bo sodil Jezus Kristus.35

Tisti, ki se zanašajo na zasluge in milost in milostljivost Svetega Mesije36, prejmejo poveličana telesa, kakor je Očetovo37, in bivajo z njim »v stanju sreče brez konca«.38 Oče nam bo tam obrisal vse solze39 in nam pomagal nadaljevati na potovanju, da bomo postali kot on.

Kot lahko vidite, vam nebeški Oče vselej stoji ob strani.40

Očetov značaj

Če hočemo postati kot Oče, moramo razviti njegove značajske značilnosti. Popolnosti in lastnosti nebeškega Očeta vključujejo naslednje:

  • Oče je neskončen in večen.41

  • Je popolnoma pravičen, usmiljen, prijazen, nadvse potrpežljiv in želi le to, kar je za nas najboljše.42

  • Nebeški Oče je ljubezen.43

  • Spolnjuje svoje zaveze.44

  • Se ne spreminja.45

  • Ne more lagati.46

  • Ne ozira se na družbeni položaj ljudi.47

  • Ve vse stvari – pretekle, sedanje in prihodnje – od začetka.48

  • Nebeški Oče je bolj inteligenten49 kot vsi mi.50

  • Nebeški Oče ima vso moč51 in naredi vse, kar se v srcu odloči narediti.52

Bratje in sestre, Očetu lahko zaupamo in se nanj zanašamo. Ker ima nebeški Oče večno perspektivo, lahko vidi to, česar mi ne moremo. Njegova radost, delo in slava so uresničiti našo nesmrtnost in povzdignjenje.53 Vse, kar dela, je za naše dobro. »[Naše] večne sreče si želi celo bolj kot [mi].«54 »In od [nas] ne bi zahteval, da bi izkusili trenutek več težav, kakor je absolutno potrebno za [naše] dobro oziroma tistih, ki jih imamo radi.«55 Posledično se osredotoča na to, da nam pomaga napredovati, ne na to, da bi nas sodil in obsodil.56

Postanimo kot naš Oče

Kot Božji duhovni sinovi in hčere ima vsak od nas potencial, da postane kot Oče. Za to pa moramo Očeta častiti v Sinovem imenu.57 To delamo tako, da si prizadevamo biti poslušni Očetovi volji, kakor je bil Odrešenik,58 in da se stalno kesamo.59 Ko to delamo, prejemamo milost za milostjo, dokler ne prejmemo Očetove polnosti60 in smo obdarjeni z »njegovim značajem, popolnostmi in lastnostmi«.61

Glede na razkorak med tem, kaj smo kot smrtniki in kaj je postal nebeški Oče, ne preseneča, da nekateri čutijo, da je to, da bi postali kot Oče, nedosegljivo. Vendar so sveti spisi jasni. Če se bomo oklenili vere v Kristusa in si s poslušnostjo prizadevali za Božjo milostljivost, bomo naposled postali kakor Oče. Nadvse me tolaži dejstvo, da bodo tisti, ki si prizadevajo, da bi bili poslušni, prejeli milostljivost za milostljivostjo in bodo naposled prejeli njegovo polnost.62 Drugače rečeno, kot Oče ne bomo postali sami63 Temveč se bo to zgodilo preko darov milostljivosti, nekateri bodo veliki, večinoma pa majhni, ki gradijo drug na drugem, dokler ne bomo imeli polnosti. Ampak bratje in sestre, imeli jo bomo!

Prosim vas, da zaupate, da nebeški Oče ve, kako vas poveličati; prosite ga za njegovo vsakdanjo, poživljajočo pomoč; in nadaljujte v veri v Kristusa, celo ko ne morete čutiti Božje ljubezni.

Veliko je tega, česar ne razumemo glede tega, kako postati podobni Očetu.64 Vendar z gotovostjo lahko pričujem, da je prizadevanje, da bi postali kakor Oče, vredno vsake žrtve.65 Žrtve, ki jih delamo v tem življenju, ne glede kako velike, so preprosto neprimerljive z neizmerljivoradostjo, srečo in ljubeznijo, ki jo bomo čutili v Božji navzočnosti.66 Če se borite s tem, da bi verjeli, da je to vredno žrtev, ki se vas jih prosi, vam Odrešenik kliče, rekoč, da še ne razumete velikih blagoslovov, ki jih je Oče pripravil za vas; vsega zdaj še ne morete prenesti; vendar se radostite, kajti Odrešenik vas bo vseskozi vodil.67

Pričujem, davas nebeški Oče ljubi in da želi, da spet živite z njim. V imenu Jezusa Kristusa, amen.

Opombe

  1. Zapiski so v avtorjevi lasti; gl. tudi D. Melinda Ashton, »The Holy Ghost: Direction, Correction, and Warning« (konferenca za ženske na Univerzi Brighama Younga, 28. apr. 2016), byutv.org.

  2. Lectures on Faith (1985), 38.

  3. Gl. »Družina: Razglas svetu«, Liahona, maj 2017, 145; »Mother in Heaven«, Gospel Topics, topics.lds.org.

  4. Apostol Pavel je nakazal, da smo Očeta tako dobro poznali, da naše duše še hrepenijo po tem, da bi ga klicali Abba, kar pomeni »Očka«, termin, prihranjen samo za očete, s katerimi smo si izredno blizu (gl. Rim 8:15).

  5. Gl. NaZ 130:22.

  6. Gl. NaZ 132:19–20.

  7. Mt 5:48; gl. tudi 2 Pt 1:3–8.

  8. Ti pogoji vključujejo to, da obdržimo svoj prvi položaj (gl. Abraham 3:26), in da potem na zemlji verujemo v Jezusa Kristusa in njegovo odkupno daritev, se kesamo, nas s potopitvijo krsti nekdo, ki ima duhovniško polnomočje od Boga, prejmemo dar Svetega Duha in vztrajamo do konca (gl. 3 Ne 27:16–20).

  9. Predsednik Dallin H. Oaks je učil: »Nekateri, ki poslušajo to sporočilo, verjetno pravijo: ‘Kaj pa jaz?’ Vemo, da veliko vrednih in čudovitih svetih iz poslednjih dni trenutno nima idealne priložnosti in bistvenih pogojev za napredek. Stanje samskosti in brez otrok, smrt in ločitev ideale slabijo in odlašajo z izpolnitvijo obljubljenih blagoslovov. /…/ Toda ta razočaranja so samo začasna. Gospod je obljubil, da v večnosti njegovi sinovi ali hčere, ki so spolnjevali zapovedi, ki so zvesti svojim zavezam in si želijo, kar je prav, ne bodo prikrajšani za noben blagoslov.« (»The Great Plan of Happiness«, Ensign, nov. 1993, 75)

  10. Gl. Moz 2:41.

  11. Gl. Al 42:5; imenuje se tudi načrt odkupitve (gl. npr. JakK 6:8) in načrt sreče (gl. Al 42:8, 16).

  12. Gl. Job 38:4–7.

  13. Gl. npr. Heb 5:8; 12:11; Etr 12:27. Vsaj sprva se zdi, da nam bodo nekateri izzivi, s katerimi se soočamo na zemlji, onemogočili, da bi prejeli nekatere obljubljene blagoslove, na katere nadvse upamo. Bog nam bo navzlic tem navideznim protislovjem dal vsak obljubljeni blagoslov, če bomo ostali zvesti.

  14. Gl. Lk 1:31–35; Jn 1:14; 1 Ne 11:18–21; Vodič po svetih spisih, »Jezus Kristus«, scriptures.lds.org.

  15. Gl. NaZ 93:4–5, 16–17, 19–20.

  16. Gl. Moses 7:32.

  17. NaZ 122:9.

  18. Gl. Rim 8:28.

  19. Gl. Mt 6:11.

  20. Gl. N. Eldon Tanner, »The Importance of Prayer«, Ensign, maj 1974, 50–53.

  21. Gl. Lk 11:10–13; Jak 1:17.

  22. Gl. Lk 11:5–10; Joseph Smith Translation, Luke 11:5–6 (v Luke 11:5, opomba a); 3 Ne 13:6.

  23. Gl. Mt 6:13.

  24. Gl. Moses 7:31–40.

  25. Gl. Jak 1:17.

  26. Gl. Jn 15:1–2; NaZ 122:6–7.

  27. Gl. Heb 12:5–11; NaZ 95:1.

  28. Moses 7:35.

  29. Gl. Al 37:12, 37.

  30. Gl. Jn 14:26; 2 Ne 31:12.

  31. Gl. Jn 17:21–23, 26; NaZ 93:36.

  32. Gl. NaZ 76:53; 88:67–68.

  33. Gl. 1 Pt 4:6. Ko je starešina Melvin J. Ballard govoril o tem, zakaj se je mož, ki ga je krstil, pridružil Cerkvi, je dejal: »Rečeno mi je bilo, da so njegovi predniki v svetu duš evangelij sprejeli pred leti in so molili, da bi jim nekdo iz njihove družine na zemlji odprl vrata in da so njihove molitve pomagale in je Gospod poslal misijonarje pred vrata tega moža.« (Melvin J. Ballard, Crusader for Righteousness [1966], 250)

  34. Gl. Mrm 7:5–6; gl. tudi Jn 5:21, 26; 1 Kor 6:14; 2 Ne 9:11–12; Al 40:2–3; 3 Ne 27:14.

  35. Gl. Jn 5:22; JakK 6:9; Al 11:44; He 14:15–18. Odkupna daritev Jezusa Kristusa izniči vse učinke Adamovega padca, vključno s telesno in duhovno smrtjo, ki ju je treba obe premagati, zato da se lahko vrnemo v navzočnost nebeškega Očeta. Tisti, ki so se pokesali grehov, bodo v večnosti bivali z Očetom in Sinom. Tisti pa, ki se niso pokesali, bodo utrpeli drugo smrt, ki jih bo doletela zaradi njihovih lastnih grehov (gl. He 14:15–18).

  36. 2 Ne 2:8.

  37. Gl. NaZ 76:56; 88:28–29.

  38. Moz 2:41.

  39. Gl. Raz 7:17.

  40. Gl. Moses 7:30. Nebeški Oče celo še naprej bdi nad in skrbi za tiste v terestrialnem kraljestvu preko delovanja Jezusa Kristusa in drugih celestialnih bitij (gl. NaZ 76:77, 87), za tiste v telestialnem kraljestvu pa preko delovanja Svetega Duha in angelov (gl. NaZ 76:86, 88).

  41. Moses 7:35; gl. tudi Ps 90:2.

  42. Gl. Ps 103:6–8; Lk 6:36; Moses 7:30.

  43. Gl. 1 Jn 4:16.

  44. Gl. NaZ 84:40.

  45. Gl. Jak 1:17.

  46. Gl. 4 Mz 23:19.

  47. Gl. Apd 10:34–35.

  48. Gl. 1 Ne 9:6; NaZ 130:7.

  49. Dictionary.com inteligenco opredeli kot »zmožnost učenja, razmišljanja, razumevanja in podobnih oblik umskih dejavnosti; sposobnost za dojemanje resnice, odnosov dejstev, pomenov itn.« in »znanje«.

  50. Gl. Abraham 3:19. Jezus Kristus je kot poveličano, popolno bitje prav tako bolj inteligenten kot vsi mi.

  51. Gl. Raz 21:22.

  52. Gl. Abraham 3:17.

  53. Gl. Moses 1:39.

  54. Richard G. Scott, »Trust in the Lord«, Ensign, nov. 1995, 17.

  55. Richard G. Scott, »Trust in the Lord«, 17.

  56. Gl. Jn 5:22; Moses 1:39. Obsoja nas Satan in mi sami (gl. Raz 12:10; Al 12:14).

  57. Gl. Jn 4:23; NaZ 18:40; 20:29.

  58. Gl. 3 Ne 11:11; NaZ 93:11–19.

  59. Kesanje je postopek, s katerim spremenimo svojo naravo, tako da postajamo kot Bog. Zato bi se morali stalno kesati, ne le ko »nekaj naredimo narobe«.

  60. Gl. NaZ 93:19–20.

  61. Lectures on Faith, 38; gl. tudi Mor 7:48; 10:32–33; NaZ 76:56, 94–95; 84:33–38.

  62. NaZ 93:20; poudarek dodan.

  63. Gl. Mor 10:32–33; NaZ 76:69, 94–95.

  64. Zakaj Bog ne more oziroma noče razodeti več o postopku tega, da mu postajamo podobni? Iskreno ne poznam vseh razlogov. Sta pa vsaj dva, ki ju razumem. Prvi je, da so nekatere stvari v našem stanju smrtnikov preprosto nedoumljive (gl. NaZ 78:17). Kakor če bi splet poskušali pojasniti nekomu, ki je živel v srednjem veku. Preprosto ni konteksta in perspektive. Drugi pa je, da darove milostljivosti pogosto prejmemo prav zato, ker se moramo mučiti in se boriti skozi nevednost.

  65. Žrtve, za katere se nas prosi, da jih darujemo, so morda bistvene za to, da bomo prejeli popolnost (gl. Joseph Smith Translation, Hebrews 11:40 [v Hebrews 11:40, opomba a]).

  66. Gl. Rim 8:18.

  67. NaZ 78:17–18.