»Jezik Duha«, Liahona, jan. 2023.
Glas svetih iz poslednjih dni
Jezik Duha
Spoznala sem, da nam Duh lahko pomaga sporočati ljubezen nebeškega Očeta, tudi kadar se počutimo nezadostno.
Fotografija z avtoričinim dovoljenjem; ilustrirala: Jennifer M. Potter
Ilustrirala: Jennifer M. Potter
Včasih sem poletja preživljala s plesno skupino na potovanjih po Evropi. Naši gledalci, nastopi in ravni energije so se spreminjali, toda imeli smo en običaj, ki je vselej ostal nespremenjen: Vsak nastop smo zaključili s petjem hvalnice »Bog naj bo s teboj do srečanja«1 v jeziku države, ki smo jo obiskali. Ker je večina članov moje plesne skupine pripadala Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, nam je bil ta običaj všeč. To je bil čudovit način, da smo se povezali z občinstvom in izkazovali ljubezen nebeškega Očeta.
Proti koncu enega od teh potovanj smo ravno prestopili nemško mejo in vadili pesem v nemščini za prihodnje nastope. Ob prihodu pa smo ugotovili, da prav v tej nemški regiji govorijo lužiško srbščino, narečje, ki je le malo podobno pesmi, ki smo jo tako zvesto vadili.
Med vožnjo z avtobusom do mesta našega nastopa sem bila izčrpana in sem celo vožnjo hotela samo spati. A naši režiserji so imeli druge načrte. Naše vodiče so prosili, naj hvalnico prevedejo v lužiško srbščino. Hoteli so torej, da bi se cel avtobus zaspanih nastopajočih naučil pesem le nekaj ur pred nastopom.
Storili smo po svojih najboljših močeh. Po končani predstavi smo stopili na sprednjo stran odra in začeli peti. Spomnim se občutka presenečenja, ko so mi nepoznane besede, s katerimi sem se zapletala le nekaj ur pred tem, tako zlahka prišle na misel. Čutila sem, da moji prejšnji pomisleki o naši pripravljenosti za petje bledijo, ko sem se zanašala na Duha, da me bo spomnil besed.
Ko smo prenehali plesati in začeli peti, mi je Duh v misli prinesel besedilo pesmi.
Fotografija z avtoričinim dovoljenjem
Člani občestva so bili videti presenečeni, potem pa navdušeni. Ko je bilo pesmi konec, je množica potihnila. Potem so vstali in nam začeli peti pesem, za katero so kasneje pojasnili, da je to pesem hvaležnosti, ki jo običajno prihranijo za posebne priložnosti.
Čeprav nisem razumela, kaj pojejo, sem v tistem trenutku zelo močno občutila Duha. Bila sem tako hvaležna, da mi je Gospod navkljub mojim občutkom nezadostnosti pomagal sporočati njegovo ljubezen. Spomnila sem se, da je ljubezen nebeškega Očeta univerzalno sporočilo. Ne glede na razlike, ki jih morda imamo, jezik Duha lahko razumemo vsi.